Obiskovatelji novinarskega krožka marsikdaj radi izvemo kaj novega o naših zdajšnih ali bivših učiteljih z intervjuji. Danes sva učenki 8. razreda intervjuvali učiteljico 3. razreda Suzano Vaupotič.

Zakaj ste se odločili za poklic učiteljice?

Poklic učiteljice je poklic, ki mi je bil nekako dan že v zgodnjem otroštvu. Že kot majhna deklica sem se igrala za učiteljico, medvedki in vse igračke so bili moji učenci in tako sem si nekako že od malih nog zaželela ta poklic, navdušila pa me je tudi učiteljica razrednega pouka, učiteljica v 4. razredu in mi je ta poklic potem še posebej bil pri srcu.

Koliko let že delate na naši šoli?

Hm, dobro vprašanje, na Osnovni šoli Duplek poučujem 29 let, eno leto pred tem pa sem poučevala v eni osnovni šoli v Mariboru, mestni osnovni šoli, kjer sem nadomeščala učiteljico, ki je bila na porodniškem dopustu, tako da letošnje leto teče 30. leto šolanja.

Ste do zdaj poučevali samo na naši šoli?

V bistvu ja, začetki so bili tudi na podružnični šoli Dvorjane, kjer sem poučevala 4. razred, takrat še osemletne osnovne šole.

Kateri predmet najraje učite?

Zanimivo vprašanje! Glede na to da sem se odločila za poklic razrednega pouka, so mi vsi predmeti pri srcu, še posebej rada imam slovenščino, spoznavanje okolja, tudi glasba, vsak ima v sebi nek čar, ki je zanimiv in privlačen oz., ki naredi dan z učenci zanimiv.

Koliko generacij ste že učili?

Težko vprašanje, ponovno težko vprašanje, torej, če je to 30. leto in če so se generacije vsako leto menjavale , pomeni, da je jih kar nekaj že za mano. Moram povedati to, da prihajajo v šolo že učenci oz. otroci mojih bivših učencev, tako da je res že kar precej generacij.

Kako vas lahko učenci najbolj spravijo v dobro voljo?

Danes je 1. april ne, dan šaljivcev in res so me spravili že zjutraj v dobro voljo. Naša navada je, da napišemo oz. da učenci napišejo na tablo datum in z današnjim datumom dneva so se zelo pošalili in napisali zanimiv datum. Kateri? (Učenci: “6.12.0000”) 6.12., tako je. Skozi leta so se poigravali tako, s kakšnimi takšnimi zabavnimi rečmi, besedami in z njihovim pristnim nasmehom.

Kako so se spremenili učenci/ke od začetka vašega poučevanja, pa vse do zdaj?

Hm… Sami učenci se niso toliko spremenili, bolj se je spremenil način poučevanja, pristop do učenja, veščine, ki jih učenci pridobivajo. Je pa res, da so morda nekoč v mojih začetkih šolanja oz. poučevanja bili učenci bolj spoštljivi oz. sam odnos do učenja, dela in vedenja je bil drugačen.

Kaj bi spremenili na naši šoli, če bi imeli čarobno paličico?

Čarobna paličica…. Verjamemo v njo, ampak načeloma spremenila ne bi nič. Morda bi čarobno paličico prinesla v šolo, da bi pričarala več spoštovanja, prijaznosti, srčnosti, tistih trenutkov, v katerih bi bili učenci lahko tudi bolj sproščeni.

Bi našim devetošolcem predlagali, da se odločijo za poklic učitelja razrednega pouka?

Če rad delaš z otroki, če rad delaš z ljudmi, če te osrečuje vrnitev v šolo oz., da usmeriš svoj poklic, svojo življenjsko pot temu poklicu, zagotovo ja. Če čutiš to v sebi morda, ker je to poklic, ki ga lahko opravljaš s srcem, ki te vedno nekako drži oz. ohranja mladega.

Kaj bi bili po poklicu, če ne bi bili učiteljica?

Ne vem. Nikoli nisem to tako razmišljala, sej pravim, tako kot sem rekla že na začetku, že kot majhna deklica sem si želela tega poklica. Tudi med počitnicami sem svojo sestro posadila in je bila moja učenka.

Učiteljici Suzani, se zelo zahvaljujeva za prijeten klepet ter ji želiva veliko lepih trenutkov in zabavnih ur!

Neli in Tjaša, 8. a in b