Ko je nedelja prehajala v ponedeljek, se je na stadijonu Marsovmina, na planetu Mars, odvijala tekma Marsoma proti Nedvini. Nedvina je imela zelo dobro postavo. Notri so igrali Cristjano Marsejlo, Lijonel Min, Manuel Maso, Hev Man Nej in Junior Skatedo. Tekma se je začela. Jaz, marsovec Akanji in marsovec Alba smo sedeli na tribuni. Akanji in Alba sta močno navijala Nedvina, Nedvina, medtem ko jaz nisem vedel zakaj gre. Povedala sta mi, da naj navijam za Nedvino, saj so njeni igralci najboljši igralci na svetu spremenjeni v Marsovce. To so v resnici Cristiano Ronaldo, Lionel Messi, Manuel Neuer, Heung-min Son in Neymar Junior. Ko sta mi to povedala, je komentator napovedal, da če Nedvina zmaga, bodo izpuščeni nazaj na Zemljo, če pa Nedvina zgubi, bodo za vedno ostali na Marsu. A Marsomo je bilo težko premagati saj so bili vsi njeni igralci roboti. Ko smo nato še naprej navijali smo opazili, da je še samo 10 minut do konca tekme in da Nedvina izgublja 99:0. Hitro sem si oblekel njihov dres in šel na igrišče. Trener me je sprejel, saj je vedel, da ne bom mogel nič narediti. A do zadnje minute sem zadel 99 golov za izenačenje. Alba in Akanji sta še naprej tako močno navijala za mene, da sem v zadnji minuti zadel še zadnji gol za zmago. Najboljši nogometaši so lahko odšli nazaj na Zemljo, meni pa so Marsovci z žalostnimi obrazi podarili 100 zlatih žog in moje ime in številko napisali na Mars. Ko smo nato z Albo in Akanijem odšli domov, smo se tam poveselili, nato pa odšli vsak po svoje. Oni nazaj na Mars,  jaz pa na Zemljo. Naslednji dan, ko sem se zbudil, sem  že dobival sporočila od Reala, City-ja, Arsenala, Psg-a, Barcelone, Uniteda in drugih klubov. Le za koga se naj odločim?

Aleks Kelemina, 4.a

7.5.2024

Dragi dnevnik,

Danes se mi je zgodilo nekaj nenavadnega.

Bil sem zavezan v vozel, dokler se  nisem dolgo zvijal in prepogibal. Nato sem skozi luknje od čevljev zlezel ven. Bil sem zelo srečen, ker sem bil svoboden. Odšel sem v kopalnico, na podstrešje in v kuhinjo. Nato sem odšel ven. Na nebu je letela ptica, ki me je zagledala, in me želela požreti. Hitro sem se skril v cev in splezal po njej. Ptica me ni našla. V cevi sem videl še eno vezalko. Ni me zagledala, zato sem po tiho odšel po cevi navzdol. Nato me je zagledala. Bil je črv. Želel je, da bi bila prijatelja. Rekel sem bla, bla, bla. To me sploh ne zanima, sem rekel in odšel ven. Ptiča več ni bilo, zato sem lahko mirno odšel noter. Nato sem videl, da moj lastnik Erik jé gumi bombone v obliki črvov. Ustrašil sem se, da so to moji bratci. Tekel sem do njih in jih želel rešit. Erik je mislil, da sem jaz tudi črv. Pojedel me je in izpljunil. Bil sem zaskrbljen in prestrašen. V travi sem ležal in se nisem premaknil. Ampak to ni bilo dobro, saj je spet priletela ptica. Želela me je pojesti. Hitro sem stekel v hišo in v Erikov čevelj.

Tam sem bil varen in končala se je dogodivščina.

KONEC

Izidor Kaloh, 4.a