Na jezeru prazen otok stoji,

Sobotno popoldne res tiho se zdi.

Navadno bi ulice polne bile,

A lani nov virus pojavil se je.

Odbila je ura že osem in proč,

Ves Bled mislil je, da to mirna bo noč.

V trenutku pa nekaj glasno zgromi,

Z otoka začnejo se bliskat luči.

Sredi otoka družba nori,

Se nič preglasna jim muz’ka ne zdi.

Na žuru bilo je veliko deklet,

A ena lepa je bla za umret.

Plavolasa, modrih oči,

kot sanje vsakega fanta se zdi.

Plesala je z vsakim, ki to je želel,

A nihče resnično ni je prevzel.

Ko že je utrujena s plesišča odšla,

Pri čolnu je Lepotca zagledala.

Ta obrne se k njej in na ples jo povabi,

Urška na spanje v trenutku pozabi.

Naivno dekle v roko mu seže,

Celo noč ji noga ne leže.

Po plesišču sukata v vse se smeri,

Takšnega para nihče še videl ni.

Pred plesom si nista niti rok razkužila,

Saj pozabila sta na vsa pravila.

Virus za njiju obstajal več ni,

Ko ozrla sta drug drugemu v oči.

Domov začeli odhajati so vsi,

Noben se na plesalca več oziral ni.

Ko plesišče je prazno ostalo,

Se par odpravil je na obalo.

Naslednji dan na jezeru čoln je stal,

A za parom je le video ostal.

Sara, Alina, Lili in Maruša, 8.a in b