Mesečni arhiv: december 2018

To smo mi

Naše želje v letu 2019

Komentiraj

Bliža se konec letošnjega leta. Obeta se nam nov začetek in s tem tudi novi upi in želje. Vsak si želi kaj spremeniti in to je idealen čas za to. Pri novinarskem krožku, mi je bil najbolj všeč način dela ter razni članki o dogajanjih na šoli. Najmanj pa mi je bilo pri srcu prepisovanje drugih del. V prihodnjem letu si želim predvsem zdravja, uspeha in sreče. Upam, da mi bo vse to uspelo uresničiti, drugim učencem pa želim praznično novo leto ter veliko nepozabnih trenutkov.

Mia Miholič, 8.b

bty

To leto je bilo zelo zanimivo in polno veselih trenutkov in skritih želja. V naslednjem letu upam, da bom še vedno zdrava in vesela, ter da bom imela še vedno dobre ocene in tudi boljše pri nekaterih predmetih. Všeč mi je, da je to leto novinarski krožek postal izbiren in pri njem lahko dobivamo ocene. Zelo me je navdušilo, da smo to leto dobili tudi šolski radio. V tem letu mi je morda le manjkalo včasih motivacije, zato upam da bo me leto 2019 pozitivno presenetilo.

Tia Heler, 8.a

bdr

Leto 2018 je bilo zelo zanimivo. Bilo je polno novih spoznanj in veselih trenutkov, pa tudi takšnih, ko sem spoznala, kaj so pravi prijatelji in kdo so tiste osebe, katere mi v življenju res stojijo ob strani. Zdi se mi, da sem si v letu 2018 upala dosti več, kot sem si v prejšnjih letih in sem zaradi tega tudi dosti več doživela.

Letos smo šli s šolo v Koper, v šolo v naravi. Teden, ki sem ga preživela s sošolci na slovenski obali je bil neverjeten. Čeprav mogoče zveni klišejsko, smo se s sošolci dosti boljše spoznali, stekel je marsikateri pogovor in ogromno smo se smejali. Prav tako smo navezali nove stike z učenci iz Cerkvenjaka, ki jih pridno vzdržujemo.

Negativnih spominov na leto 2018, vsaj ko pomislim na hitro, nimam. Zdi se mi, da se je vse zgodilo z razlogom. Iz vseh storjenih napak v tem letu sem se nekaj naučila in jih ne jemljem kot nekaj slabega.

Na splošno pa leto 2018 oklepajo predvsem lepi trenutki in hvaležna sem za vse tisto, kar sem imela v tem letu priložnost doživeti.

Kar se pa tiče želja za naslednje leto, glavno, da smo živi in zdravi ter veseli in z zdravo pametjo.

Ajda Rojko, 8.a

bty

V letu 2019 si želim veliko lepih ocen in uspeha v šoli. Pri novinarskem krožku si želim še več dela v skupinah in opravljanje intervjujev. Upam, da bomo na koncu leta izdali tudi svoj časopis, saj menim, da bo ta zelo zanimiv. V tem letu pa mi ni bilo všeč, da da smo samo enkrat delali v skupinah. Upam, da bomo še naprej delali veliko prispevkov. V šoli mi ni bilo všeč, da nismo imeli dramskega krožka, saj bi se ga z veseljem udeležila. Všeč mi je bilo, da smo imeli že veliko prireditev.

Zara Šauperl, 7.a

bty

V letu 2018 mi je bilo najbolj všeč to, da sem uspešno končal 8. razred in da sem  se začel ukvarjati z športom. V prihodnjem letu, si pa želim več lepih trenutkov in ocen, predvsem pa zdravja in sreče. V novinarskem krožku mi je bilo najbolj všeč to, da sem dobil dobro oceno in da sem spoznal osebo, ki je sicer ne bi. V prihodnjem letu si pa želim še več dobrih ocen in obilo znanja.

David Ferčec, 9.a

bty

V letu 2018, mi je bilo najbolj všeč, da smo lahko priredili dva šolska diska, v letu 2019 pa si želim, da bi uspešno končal 9. razred. Pri novinarskem krožku mi je bilo najbolj všeč, ko smo se kljub trdemu delu kdaj pa kdaj nasmejali.

Erik Žižek, 9.b

V letu 2019 si želim, da bi bila bolj uspešna v šoli in na drugih področjih. Želim si tudi, da bi bila srečna, bi se imela fajn in uživala v življenju. V tem šolskem letu se mi je najbolj vtisnilo, ko smo delali intervjuve z znanimi osebami. Tu mi je bilo najbolj všeč, da smo si lahko sami izbrali osebe, ker prejšnja leta smo si samo lahko izbrali učitelje. Jaz sem si izbrala Marcosa Tavaresa, ker je moj vzornik in je najboljši strelec lige in Nk Maribora vseh časov in igra nogomet. V nadaljnem pri novinarstvu si želim več intervjujev in več objavljenih člankov o dogodkih, ki bi jih sama objavila. In to mi tudi ni bilo všeč.

Lara Klemenčič, 8.a

V sledečem letu 2019 si želim uspeha na šolskem in plesnem področju, novih dogodivščin in potovanj, pri novinarskem krožku pa si želim, da bi lahko pomagala narediti radijsko oddajo. Upam, da se bo v novinarskem krožku obdržalo to, da bomo še vedno pisali toliko prispevkov, v tem letu pa ni bilo všeč, da smo imeli samo eno anketo. Na sploh v šoli mi je bilo všeč, da prireditve niso predolgo trajale in so bile zanimive, ni mi pa bilo všeč, da nismo imeli dramskega krožka in premalo delanja v skupini pri pouku.

Alina Barbarič, 7.a

Leto 2018 je bilo zelo uspešno in polno nepozabnih trenutkov, na primer rokovanje s predsednikom na 40. letnici naše šole. Še dobro se spomnim trenutka, ko sem bila izbrana za voditeljico te proslave. Ne smem pa pozabiti na znanje, ki sem ga pridobila. Fizika in kemija sploh nista tako zahtevni, kot sem si mislila. Prav tako sem spletla nova, nepozabna prijateljstva. Ponovno obiskujem novinarski krožek, kjer je moj cilj do konca 9. razreda objaviti več kot 100 člankov.

Upam, da bo leto 2019 ponovno uspešno in razburljivo, polno veselih trenutkov in nepozabnih dogodivščin. Da bomo vsi zdravi ter srečni.

Lia Horvat Zupančič, 8.a

V letu 2019 si želim, da se imamo fajn in se veselimo. Želim si, da bi bila uspešna. Najbolj se mi je vtisnil novinarski krožek. Pri njem imam veliko lepih in zanimivih spominov. Zanimivo mi je, ko smo delali intervjuje z različnimi osebami.Pri tem mi je bilo všeč, da sem lahko intervjuvala Dolores Ponoš, ki je znana slovenska slikarka.

Valentina Stevanovič, 8.a

To leto je bilo napeto in polno presenečenj. Zelo mi je bilo všeč, da sem dobila veliko novih izivov in dobrih prijateljic, ki mi vedno stojijo obstrani. So pa tudi stvari, katerih se raje ne bi spominjala… V novem letu, ki se nam hitro približuje, želim vsem učencem:  da bi se vsi imeli radi, se veliko družili, smejali in se v šoli veliko novega naučili ter novega spoznali. Sama pa si želim, da bi leto končala z lepimi ocenami, ter da bi v letu, ki prihaja, bila vesela, zdrava in srečna. Lepe praznike in srečno, veselo in zabavno leto, ki prihaja….

Karolina Pernek, 8.b

V tem letu se je zgodilo veliko zelo lepih stvari. V šoli smo sklenili nova prijateljstva, dobili lepe (in slabše) ocene in doživeli zelo lepe trenutke. V naslednjem letu si želim enake stvari, predvsem prijateljstva in seveda zdravja.

Ema Bračko, 8.b

V tem letu si bom najbolj zapomnila vsi poletne dneve in smeh, ki sem ga imela s prijatelji, zabavni odmori s sošolci. Spoznala sem tudi nekaj novih oseb, ki si mi polepšale dneve.

Melanie Žlahtič, 8. b

Vrtiljak dogodkov

Učenci učencem – 2.del

Komentiraj

V sredo, 12.12.2018, smo se že drugič letos zbrali v zgodovinski učilnici. Prireditev je bila obvezna za nadarjene učence in učence iz predmetov turistična vzgoja, seveda pa so se srečanja lahko udeležili vsi, ki jih je to zanimalo.

Prireditev se je začela okoli enih popoldne. Najprej sta nas glasbeno pozdravila učenca Jan in Žan iz 6. razreda, ki sta nam zaigrala na kitaro in violino. Druženje smo nadaljevali s potopisi. “Potovali” smo v Romunijo z Lio in v Barcelono z učenko Žano. Na naši poti smo spoznavali arhitekturo in značilnosti krajev. S pomočjo Aline in Lane pa smo kasneje odpotovali tudi v nebesa k angelom. S pomočjo ročnih spretnosti smo naredili tudi angelčke iz papirja, ki smo jih kasneje tudi lahko malo okrasili. Našo pot smo končali v telovadnici, kjer smo spoznali še športe, s katerimi se ukvarjajo učenci naše šole. Najprej smo se s pomočjo Urše in Tinota ogreli, kasneje pa smo še z njuno pomočjo zaplesali. Kasneje pa smo poslušali še predstavitev odbojke, nogometa, gimnastike.

Karolina Pernek, 8.b

Na krilih domišljije

Priredba Povodnega moža

1 komentar

Duplečanke slovimo po lepoti že dolg čas,
a le ena je lepša od vseh nas.
To je ta Bina iz osmega a,
ki v družbi je vedno vredna zlata.

Po šoli hodi kakor kraljica,
v razredu se počuti kot grofica.
Imela je fantov za izvoz,
a noben ji nikdar ni kos.

V torek je za dežurno mizo sedela
in ko je vstopil novi učenec,
je skoraj omedlela.

Zasledovala ga je po hodnikih,
še mesto na kosilu mu je odstopila,
ob novici, da na disko gre, se je zelo razveselila,
o njem je vsem prijateljicam govorila.

Ko ura odbila je pet,
se zanjo je skoraj porušil svet.
So vsi želeli z njo plesati,
toda kaj, ko se njej ni dalo vrteti,
želela je le njega imeti.

Je že mislila, da ga ne bo,
ko se on pojavil je za njo.
Takoj se ji nasmeh je narisal na obraz,
ko vprašal jo je kar na glas:
“Bi z mano plesala,
se z mano smejala,
se z mano vrtela,
le če bi želela?”

Bina ni vedela kaj storiti,
kaj temu dečku odgovoriti.
Prijela ga je za roko
in mu šepnila na uho:
“Čakala sem in dočakala,
tebe, to ni šala.
Če se strinjaš se greva vrtet’,
dokler je še disko odpret.”

Pa sta se vrtela,
po dolgem in po kratkem.
Niti enkrat nista postala,
samo plesala sta in plesala.

Čez čas je Bino noga začela boleti,
Toda plesalec ji ni pustil sedeti.
Prijel jo je še močneje,
plesala sta še hitreje.

Iz jedilnice na hodnik,
nato pa ven na travnik,
vse do Drave,
kjer ni več sledi,
kje Brina tiči.

Lia Horvat Zupančič, 8.a

Vrtiljak dogodkov

Večer poezije in mladosti

Komentiraj

V ponedeljek, 3. decembra, na rojstni dan največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, se je na naši šoli odvijal Večer poezije in mladosti. Zbrali smo se ob 17. uri in prireditev se je začela z govorom knjižničarke, nadaljeval pa z različnimi deklamacijami, recitacijami ter glasbenimi točkami. Nastopali so otroci vseh generacij in lahko bi rekla, da so letošnja tema bile muce, saj je večina mlajših deklamiralo pesem o teh živalcah. Slišali pa smo tudi mnoge inštrumente, kot so klarinet, harmonika in kitara. Nekateri pa so se nam predstavili s prečudovitimi pevskimi točkami. Po prireditvi smo še poklepetali ob vročem čaju in sladkih piškotih.

                                                                  Ema Bračko, 8.b

 

Na krilih domišljije

Temačna skrivnost Povodnega moža

Komentiraj

Nekoč v daljno mesto,
daleč čez zvijajočo se cesto,
prišel je mož,
z ogromnim šopkom rož.

Zasijal je v noči,
v obleki sijoči.
Z pogledom dotaknil se vsake od njih,
ni bilo dekleta ki ji ne bi zastal dih.

Vse tisto noč imele so željo,
neizmerno željo da jih opazi,
vsaka plan kako ga bo zapeljala,
in ga z nasmehom domov odpeljala.

A njega hladnokrvneža,
ponudba nobena ni ganila.
Na očeh le Urško je imel,
je z njo je plesati hotel.

Uršika pa v kotu sama,
v mini krilu stala je,
on bil ji je omama,
le njega želelo je srce.

Njegovo ime želela je spoznati,
ga v svoj krog prijateljev dodati.
Hotela je da skupaj sta,
da se nikdar ne ločita.

Se mož le opogumil je,
je stopil tja do Uršike,
ji nežno roko je prijel,
in jo na plesišče zavrtel.

Vrtela sta se in vrtela,
nakar je Urška omedlela.
Ustavilo se ji je srce,
zbuditi je ni mogel več nihče.

Mož takoj izginil je,
v megli se razblinil je.
In se zdaj nihče ne ve,
zakaj Urški ustavil je srce.

Ajda Rojko, 8.a

Vrtiljak dogodkov

Božiček za en dan

Komentiraj

Vsi smo veseli božiča, kajne? Vsi nestrpno odštevamo dneve, vsak dan v pričakovanju odpremo novo okence v adventnem koledarju in razmišljamo o vseh velikih darilih, ki nas bodo pričakale pod božičnim drevesom. Ampak mnoge družine s strahom odštevajo čas do božiča. Sprašujejo se, kako naj kupijo darila, ko pa nimajo niti za hrano. Zato smo že tretje leto učenci in naši starši priskočili na pomoč, kolikor je v naši moči. Že tretje leto namreč sodelujemo v dobrodelni akciji Božiček za en dan.

Vsak razred na šoli je dobil ‘svojega otroka’. Otroci, ki smo jih dobili, so bili približno naših let, zato smo se lahko lažje odločili kaj mu/ji bomo prinesli, tudi na podlagi naših interesov. Vsak učenec je v šolo prinesel majhno pozornost. Vsa manjša darilca so se kasneje združila v eno veliko. Darila smo nato okrasili, jih opremili z imenom prejemnika in jih oddali učiteljici Valentini Gaberšek Jančič, ki je bila kot vsa leta organizatorka te akcije.

Menim, da je akcija Božiček za en dan prečudovita. Ima prelep namen, in dejstvo, da lahko pomaga vsak od nas, je krasno. Upam, da se ta akcija ne bo zavrgla in bomo v njej sodelovali še nadaljna leta, ker z vsako malenkostjo, ki jo prispevamo, otroku polepšamo božič.

Ajda Rojko, 8.a

Majhne skrivnosti

Intervju z Dolores Ponoš

Komentiraj

Intervju sem opravila z znano slikarko Dolores  Ponoš, ki je navdušila svetovno zvezdnico Pink. 

1.Kdaj ste se začeli ukvarjati s slikanjem? 

Težko rečem, da je to bil nek dotičen trenutek. Od nekdaj sem rada risala in v srednji šoli, ko mi je bilo dolgčas med uram, sem velikokrat čečkala po zvezkih. Kasneje se je to sprevrglo v skoraj obsesijo in zanimanje, kako bi lahko nekaj narisala še bolje. Ni dolgo trajalo, da sem vso svojo energijo usmerila prav v slikanje in risanje ter razvoj teh veščin. 

2.Zakaj ste se odločili za poklic slikarke? 

Nekako se mi je risanje zdelo vedno kot moj »klic«. V tem sem se res počutila doma. Vse težave in vsa zmedenost odraščanja je izginila ko sem enkrat začela risati. Vedela sem, da sem v tem res dobra in da ni stvari, v katero bi raje vložila svoj čas in energijo, da bi jo izpopolnila. Vseeno je bila ta ideja, da bi postala »poklicna slikarka«, zelo slabo sprejeta. Nekako ogromno (za moje pojme krivičnih) stereotipov spremlja ta poklic. A vendarle sem vsak dan znova, ko pridem v svoj studio, vesela, da sem bila skozi življenje dovolj trmasta, da sem vztrajala pri ideji , da je slikarstvo in risanje lahko tudi poklic in ne samo hobi. 

3.Česa pri svojem poklicu ne marate? 

Najbolj ne maram strank, ki me kličejo za naročilo iz danes na jutri. Dobra slika terja svoj čas, da jo ustvariš. Večje slike mi vzamejo tudi po 2 do 3 tedna risanja. Zato sem res jezna, ko me nekdo pokliče z idejo, da bi sliko imel do jutri. Nekako se s tem razvrednoti celoten proces in ideja same slike, ki jo jaz tretiram kot nekaj večnega in ne želim, da je to nekaj na hitro skupaj spacano samo zato, da je. 

4.Kaj vas pri delu najbolj veseli? 

To, da lahko z svojim delom razveselim ljudi in da jim z svojim znanjem in talentom ustvarim nekaj, kar bodo vedno z veseljem pogledali. 

5.Koliko časa vam vzamejo portreti? 

Sama dnevno rišem portrete 4 ure. To je čas, v katerem lahko držim visoko koncentracijo in fokus na sliko. Skozi leta prakse sem ugotovila, da se pri vsem, kar je nad tem časom, začnejo pojavljati napake. Risanje portretov po naročilu išče resnično globok fokus, da lahko ujameš vsak detajl, ki posameznika naredi njega. Preostali čas pa vadim risanje ali učim v svoji likovni šoli, ki sedaj izobražuje že 2 leto.       

6.Kdo je vaš vzornik pri slikanju? 

To so prav gotovo klasični mojstri, kot sta Rembrandt, Caravaggio, Michelangelo… Sama se najraje učim in vadim prav po renesančni šoli slikanja, ki je na umetnost gledala kot na obrt, ki išče ogromno predhodnega znanja in discipline. 

7.Kaj vas poleg slikarstva še veseli? 

Zelo rada se ukvarjam z živalmi. Imam psičko Liso, ki me tudi spremlja vsak dan v studio. Rada se odpravim tudi s fantom v hribe, na kakšen koncert ali z prijatelji na pijačo. Skratka lahko rečem, da me veseli življenje samo. 

8.Kaj se vam zdi najtežja stvar pri slikanju? 

Razviti pravo mejo samokritičnosti. 

9.Kateri predmet v šoli vam je bil najbolj všeč in zakaj? 

Mislim, da je bila to zgodovina. Ta je tesno povezana z razvojem slikarstva in kot takšna mislim, da je ena najlepših in najbolj žalostnih zgodb, ki jo piše človeštvo – slike, arhitektura in kipi pa so njene ilustracije in pričanja iz tistega časa. Drug predmet, ki me je veselil je pa bila slovenščina, ampak samo del o književnosti. 

10.Kakšna je bila vaša reakcija, ko je Pink delila vašo sliko? 

Seveda sem bila zelo zelo vesela. Nekaj takega se mi zdi res poseben dosežek. Moram pa priznati, da me isto razveseli, ko mi kakšna stranka javi kakšen je bil odziv, ko so izročili sliko in kako se je nekdo razjokal od veselja. 

11.Imate kakšen nasvet za začetnike slikanja? 

Predvsem to, da naj ne bodo preveč kritični do lastnih ustvarjanj, saj je vsaka slika odraz nekega časa in znanja. Pomembno je, da si s svojim delom zadovoljen in ponosen nanj, da pa hkrati vedno iščeš izpopolnitev, da bo delo jutri še boljše. 

12.Imate kakšno sporočilo za bralce Korakov? 

Ne glede na to, v kateri smeri ali panogi delaš, je v življenju najpomembnejša vizija, pa naj je le-ta še tako bizarna. Če je tvoja in je resnična ter srčna, se je drži, saj boš tako lahko dosegel nemogoče.   

Zahvaljujem se Dolores Ponoš, da si je vzela čas in odgovorila na nekaj vprašanj. Želim ji, da še naprej ustvarja neverjetne portrete.

Valentina Stevanovič, 8. a

Majhne skrivnosti

Intervju z Evo Centrih

Komentiraj

Intervjuvala sem poklicno novinarko Evo Centrih,ki ima tudi svoj youtube kanal Evina lepotilnica na katerem objavlja vodnike za ličenje,vloge,modne nasvete,…

1.Kakšni so vaši spomini na šolske dni?
Moji spomini so zelo lepi. Bila sem pridna učenka in sem se vsako leto, po glavnih počitnicah, potiho veselila šole. Prijatelji, odmori, ekskurzije … so tiste stvari, ki so pestrili naporne šolske dni. Zdi se mi pomembno, da v vsaki stvari, ki jo v življenju počnemo, najdemo nekaj pozitivnega.

2.Kakšna učenka ste bili? Ste imeli lepe ocene?
V osnovni šoli sem bila res pridna. Moje ocene so bile večinoma štirke in petke. Zelo rada sem se udeleževala tudi različnih tekmovanj, kjer sem dobila kar nekaj priznanj (1. mesto na literarnem natečaju Vsak je lahko begunec, pa razni literarni natečaji, spominsko priznanje za zvestobo knjigi in bralni znački itd). Ker sem od nekdaj rada nastopala, sem vedno vodila različne šolske predstave, kjer sem bila v vlogi voditeljice in nastopajoče 😊.

3.Kateri predmet je bil vaš najljubši in katerega niste marali?
Moj najljubši predmet v osnovni šoli je bila zgodovina, kasneje v gimnaziji pa psihologija. Nikoli nisem marala matematike.

4.Kateri je vaš najlepši spomin na šolske dni?
Lepih spominov je kar nekaj, bi težko izpostavila samo enega. Med lepšimi pa mogoče, ko sem zmagala na pevskem in plesnem tekmovanju Korajža velja (med drugim sem imela sanje, da bom pevka) ali pa prvi poljub z mojim prvim fantom 😊.

5.Kaj ste si želeli postati kot otrok?
Novinarka in TV voditeljica.

6.Imate YouTube kanal Evina lepotilnica. Zakaj ste se odločili za to?
Pri dvajsetih letih sem dobila prvo službo na televiziji in pred vsako oddajo sem šla v masko oziroma se naličiti k vizažistki. Ko sem videla koliko ličil ima, me je vse skupaj prav fasciniralo in prevzelo. To je bil moj najljubši čas v službi. Z vsako plačo sem potem počasi bogatila svojo kolekcijo make-upa in na eni točki sem začutila veliko željo po tem, da bi ocene nakupov (slabe in dobre) delila tudi s podobno mislečimi puncami.

7.Kako ste se počutili, ko ste objavili svoj prvi YouTube-ov video?
Ful ful sem bila nervozna. Nisem vedela, kaj naj pričakujem, kakšen bo prvi odziv. 😊

8.Znano je, da imate partnerja, s katerim oba zelo rada pojeta. Na svojem YouTube kanalu ste objavili »cover« Oba. Zakaj sta se odločila ravno za to pesem?
Cover za pesem Oba je nastal zelo spontano. S fantom sva se vrača iz kina in na radiu se je zavrtela pesem, ki sva jo oba poznala že od prej… Seveda sva se na ves glas razpela :D. Nato pa, se niti ne spomnim, a je fant ali jaz predlagal, kaj če bi se šla v studio posnet. In sva se …😊

9.Kako se počutite ob branju žaljivih komentarjev in kako se soočate z njimi?
Nikoli mi ni prijetno, ko preberem kakšen žaljiv komentar. Malo trde kože sem sicer že dobila in me brezpredmetni ter nesmiselni komentarji ne prizadanejo kot včasih. Drugo je, če nekdo zapiše neko konstruktivno kritiko, ki ji vedno z veseljem prisluhnem.

10.Kateri je vaš najljubši film in zakaj ravno ta?
Sem velika ljubiteljica dobrih filmov, sploh kakšnih trilerjev, kjer je akcija in nikoli neveš kaj se bo zgodilo. Najljubši pa mi je španski film The hidden face. Španci imajo res nore ideje.

11.Katero glasbo najraje poslušate in zakaj?
Morda bo marsikoga presenetilo, ampak so mi zelo všeč balade. Balkanske, slovenske, angleške …. Pri glasbi si ne postavljam mej. Če je dober narodno-zabavni komad, bom zaplesala tudi na Ti moja rožica 😊..

12.Kakšni so vaši cilji za prihodnost?
Se profesionalno ukvarjati z vloganjem in ustvariti nekaj mojega (v povezavi z Evino lepotilnico). Morda kakšen svoj produkt, makeup … 😊

14.Kaj bi želeli sporočiti bralcem intervjuja?
Prav je in lepo je, če imaš v življenju sanje. Nekaj h čemur strmiš, nekaj kar te motivira in žene naprej. A samo sanje niso dovolj. Za svoje želje je potrebno garati in predvsem vztrajati.

Eva Centrih, dipl. nov.

                                                                                           Zara Šauperl,7.a

Majhne skrivnosti

Intervju z učiteljico Biserko Gavez

Komentiraj

Učiteljica Biserka je učiteljica fizike na Osnovni šoli Duplek. 

Zakaj ste se odločili za poklic učiteljice? Vas poučevanje veseli?

Za poklic učiteljice sem se odločila zato, ker ko sem hodila v osnovno šolo, se mi nekateri postopki takratnih učiteljev niso zdeli v redu in sem želela jaz to spremeniti na nek način. Zato sem se odločila, da bom učiteljica, da bom za otroke do nekih stvari bolje postopala. Ja, poučevanje me veseli.

Kaj ste si želeli postati kot otrok?

Preden sem se odločila, da grem na gimnazijo, sem oklevala, da bi bila veterinarka. Ampak, ker je takrat študij veterinarstva bil še v Ljubljani in se mi je zdelo predaleč, sem se zato odločila, da grem v gimnazijo, kasneje pa na faks za učiteljico.

Ste prej poučevali že na kateri drugi šoli?

Ja, na nek način sem poučevala oziroma sem bila kot neki drugi učitelj v razredu, in sicer na OŠ dr. Ljudevita Pivka na Ptuju, eno leto. Medtem pa sem bila še inštruktorica in varuška.

Kateri razred imate najraje?

Vsi štirje razredi, ki jih poučujem fiziko, torej oba osma in oba deveta razreda, so mi pri srcu, ker so to moji edini razredi, ki jih trenutno poučujem.

Kaj vam je pri delu na šoli všeč in kaj ne?

Všeč mi je to, da prenašam znanje učencem, da jim poskušam določene stvari olajšati, da jim povem kake bližnjice, ni pa mi všeč papirologija, ki jo moraš voditi zraven vsega tega poučevanja in vsega, kar je še za tistim, ko si v razredu.

Kaj vam je všeč pri učencih?

Všeč mi je to, da so direktni in da so odkriti.

Katero snov učite najraje?

Najraje učim gibanje in svetlobo.

Kako vam je všeč na tej šoli?

Zelo prijetno, majhni smo in povezani. Všeč mi je.

Kako dolgo že poučujete?

Na tej šoli že malo več kot mesec dni, drugače pa vsega skupaj že skoraj dve leti.

Kakšne ocene ste imeli pri fiziki in geografiji v osnovni šoli?

Pri fiziki sem imela štirice, vedno sem imela težavo pri testu, ker mi je vedno zmanjkalo nekaj točk za petico. Tudi pri geografiji sem imela štirice in petice. 

Kdo je vaš vzornik?

Nimam točno določenega vzornika. So ljudje, pri katerih so mi določene veščine, spretnosti in karakterji všeč in si od vsakega želim nekaj pridobiti.

Zakaj ravno fizika in geografija? Ste se že v osnovni šoli zanimali zanju? 

Res je, da mi je fizika že v osnovni šoli šla, tudi geografija. Zakaj ravno ti dve, ne vem, v srednji šoli sta mi šli vedno bolje in nekako sem prišla na idejo, da pri teh dveh predmetih ne bo potrebna uporaba tujega jezika. Zato sem se odločila za ta dva predmeta.

Kakšni so vaši spomini iz osnovne šole?

Veliko je dobrih, so pa tudi nekateri slabi. Je pa tako, da dobre raje pomnimo kot slabe.

Ste imeli kaj dvomov, ko ste prišli na našo šolo? Vas je bilo strah, da ne boste sprejeti?

Dvom in strah vedno obstajata, to je dejstvo. Enostavno nisem hotela o tem razmišljati, ker sem si zelo želela službo in pač nisem razmišljala, da ne bi bila sprejeta.

Kateri je najbolj smešen trenutek, ki se vam je zgodil odkar poučujete?

Mogoče ta, ko sem se naučila kako se zamrzne projektor. (smeh)

Kateri je vaš največji cilj v življenju?

Cilje si sproti postavljam, največji cilj pa je, da sem uspešna pri svojem delu in da lahko pomagam vsakemu učencu.

Učiteljici Biserki se lepo zahvaljujem, da je z mano delila majhne skrivnosti njenega življenja.

                                                                                   Erik Žižek, 9.b

Majhne skrivnosti

Intervju s Cirilom Komotarjem

Komentiraj

Opravil sem intervju s Cirilom Komotarjem, ki je znan kot avtomobilski novinar, fotograf in vloger. 

1. Kdaj ste prvič peljali avto?

Avto sem prvič peljal pri petnajstih. Na makadamu, daleč stran od drugih prometnih udeležencev. In seveda pod nadzorstvom očeta Cirila.

2. Katera znamka vam je najbolj všeč?

Ne morem izpostaviti samo ene. Bolj kot posamezne znamke, cenim dobre avtomobile. Ne glede, od kod prihajajo.

3. Ko ste bili v osnovni šoli, kaj ste si mislili, da boste po poklicu?

V osnovni šoli še nisem imel izdelanega mnenja o tem, kaj želim postati in kaj početi.

4. Kaj vam pomeni vaše delo?

Moje delo mi pomeni moj hobi. Pomeni pa tudi veliko odgovornost in obvezo.

5. Kdaj ste se začeli zanimati za avtomobile?

Avtomobili so mi bili položeni v zibelko. Z očetove strani, seveda. Navdušenec sem odkar pomnim.

6. Kaj vam pomenijo avtomobili?

Avtomobili mi pomenijo hobi in poklic. V njih in vsem, kar utegnejo ponuditi, neizmerno uživam.

7. Kaj si mislite o tem, da v Ameriki lahko vozijo avtomobile šestnajstletniki?

Šestnajst let je več kot dovolj za upravljanje avtomobila. A le ob primernem nadzoru in mentorstvu.

8. Kateri dogodek iz osnovne šole vam je najbolj ostal v spominu?

Hmm, prijateljske vezi, ki so se spletle takrat spletle, še danes držijo. Druženje s prijatelji, torej.

9. Kakšne ocene ste imeli?

Bil sem prav dober učenec.

10. Kakšno je vaše mnenje o šoli zdaj v primerjavi z otroštvom?

Šola je neverjeten dar. Je pa res, da bi morali biti šolski sistem optimiziran in prilagojen času, v katerem živimo. Koliko predmetov se recimo posveča varčevanju denarja? In pripravi na resnične, ne le teoretične življenjske preklope.

Cirilu se zahvaljujem ker si je vzel čas za ta intervju.

David Ferčec, 9.a