V ponedeljek, 30.1.2017, smo se ob 6.45 zbrali pred šolo, saj smo odšli v šolo v naravi v Planico. V avtobus smo natovorili prtljago in se poslovili od staršev. Tako je sledila pot v Planico. Na avtobusu je bilo zabavno, saj smo se pogovarjali in tudi kaj zapeli. Med potjo smo imeli postanek v Trojanah, kjer smo imeli malico. Nadaljevali smo pot, med katero smo opazovali lepote narave. Med potjo je nastala tudi pesem: “Mi gremo pa v Planico se skakat naučit, da bomo skakal’ kakor Domen, Peter al pa kit.” Ko smo prispeli v Planico, so nas zelo lepo sprejeli in nam v učilnici povedali pravila ter pokazali sobe. Ko smo se namestili po sobah, je sledilo kosilo, kjer smo določili dežurnega. Po kosilu je sledil tek na smučeh na stadionu. Imeli smo tudi nekaj prostega časa, kateremu je sledil nočni pohod. Ko smo se vrnili, je sledilo tuširanje in počasi smo se spravljali v postelje. Ob 22. uri smo utrujeni zaspali.

Naslednje jutro smo se zbudili ob sedmi uri, sledila je telovadba v telovadnici in nato zajtrk. Ko smo se okrepčali, smo šli tekat s smučmi. Razdelili so nas v dve skupini, da smo lažje delali. Po teku je sledil pohod do Zelencev, kjer je bilo zelo lepo. Bil je že čas za zasluženo kosilo in počitek, kjer smo si ogledali zgodovino smučarskih skokov. Po počitku smo bili aktivni v telovadnici. Sledila je okusna večerja. Zvečer smo se radi družili po sobah, vendar je čas hitro mineval in kmalu je bila ura deset zvečer in čas za spanje.

Jutra so bila vsak dan enaka, po zajtrku pa je tretji dan sledila razdelitev v dve skupini. Nekateri smo odšli s tekaškimi smučmi do Italije. Po vrnitvi je sledilo kosilo. Po polnih želodčkih je bil čas za mirnejše aktivnosti, imeli smo orientacijsko uro, kjer smo si ogledali film in reševali naloge. Ker smo bili ta dan pridni, smo lahko tudi poklicali domov. Sledila je večerja in druženje s sošolci.

Četrti dan smo se prebudili kot vsako jutro in sledila je telovadba, zajtrk in pohod v kočo Tamar. Ko smo se vrnili, nas je čakalo kosilo. Zvečer smo imeli predstave kot so ples, petje, triki in dramske igre. Bil je še en lep večer.

Zadnje jutro je bilo kot vsako, le da je deževalo in čakal nas je odhod domov. Odšli smo v muzej in bil je tudi čas za nakup spominkov. Po kosilu je napočil čas, da se poslovimo in odpeljemo proti domu. Med potjo smo imeli postanek na Trojanah, kjer smo pojedli kakšen krof. Pripeljali smo se pred šolo, kjer so naš že težko pričakovali naši starši. Tudi mi smo komaj čakali, da jim polni vtisov iz Planice pripovedujemo, kako zelo lepo smo se imeli.

V šoli v naravi sem se imel zelo lepo, pobliže sem spoznal tek na smučeh, ki mi je do sedaj bil neznanka. Moram priznati, da sem navdušen. Prav tako pa je bilo lepo, da smo lahko bili skupaj s sošolci, se družili in zabavali. Upam, da nas še v naslednjih letih čaka kaj podobnega in da bosta naši razredničarki seveda ZA.

Maj Garb, 7. b