V petek zjutraj smo se Lia, Ajda, Karolina, Žana Ivana, Lucija, Eva in jaz zbrale v šoli in kot po navadi začele s poukom. Ob misli na to, da gremo čez nekaj ur na Radio Ptuj, smo vse postajale nestrpne in živčne. Ure so se vlekle še bolj kot po navadi.

Ob treh popoldan smo se zbrale na šolskem parkirišču. Kmalu sta prišli tudi učiteljici Maja Ferk in Marija Baškarad. Nekaj nas je šlo z učiteljico Marijo Baškarad, nekaj pa z učiteljico Majo Ferk. Vozile smo se približno 25 minut. Večino časa smo se pogovarjale in pripravljale na vprašanja, ki so jih nam kasneje zastavili na radiu. Ko smo parkirali, smo morali še nekaj časa pešačiti, da smo prišli do cilja. Bilo je hladno. Na našem pohodu smo videle veliko tržnic. Končno smo prišle. Pred nami je stala velika stavba – Radio Ptuj.

Ko smo vstopile vanjo, smo zagledale stopnice in dvigalo. Stene so bile svetlih barv. Vse smo hotele iti v dvigalo, a je bilo za vse premajhno. Nekatere so šle po stopnicah. Naša postaja je bilo drugo nadstropje. Tam nas je prijazna gospa pospremila do sejne sobe, kjer smo lahko pustile stvari.

Nekaj časa smo se še pogovarjale, potem pa so nas vodili do studia. Učiteljici sta stali za steklom in nas opazovali. Soba je bila zelo lepa. Na stenah so viseli božični koledarji, saj se približuje čas božiča, soba pa je bila bele barve. Na sredi je bila okrogla miza, na kateri je bilo okoli pet mikrofonov, računalnik in veliko stikal. Prišla je voditeljica oddaje, ga. Natalija Škrinjar, in nam razložila postopek. V sobi je bil tudi gospod, ki je skrbel za računalnik in reklame. Vse nas je bilo že pošteno strah. Voditeljica oddaje nam je povedala, da je do začetka samo še nekaj minut. Bile smo na trnih.

Po nekaj vprašanjih smo se znebile treme in šlo je kot po maslu. Med pogovorom so zavrteli tri pesmi, ki smo si jih izbrale. Mogoče se nam je včasih kaj zataknilo, a se nismo dale motiti. Dolgo smo klepetale in se pogovarjale, približno 45 minut. Ko smo končali, nas je gospa iz radia pohvalila, se poslovila in nam povedala, da jo sedaj čaka nezabavno delo, kot je branje osmrtnic.

Šle smo si po naše stvari in se odpravile proti vratom. Učiteljica nas je povabila na pijačo. Vse smo si izbrale vročo čokolado.

Po poti do avta smo opazovale Ptuj. Videle smo celo Ptujski grad. Nebo je bilo temno, saj je bilo že pozno. Odpravile smo se domov.

Na Radiu Ptuj je bilo vsem prijetno. Seveda si obisk želimo ponoviti in upamo, da se nam bo želja uresničila.

Mia Miholič, 6. a

Ko smo prispele na Radio Ptuj, smo bile zelo živčne, saj smo bile vse prvič v živo na radiu, obenem pa smo bile polne pričakovanj ter upanja, da nas določeni znanci ne poslušajo. Skozi oddajo smo se zelo sprostile, se veliko smejale, tako da nam je čas zelo hitro minil. To izkušnjo si bom vsekakor zapomnila.😃

Lia Horvat Zupančič, 6. a

Ko smo prispeli na radio, sem bila sprva zelo nervozna in malce prestrašena, a po nekaj minutah oddaje sem se popolnoma sprostila. Na radiu sem se imela zelo lepo. Šolska radijska oddaja je bila nepozabna izkušnja in z veseljem bi jo ponovila. 😉

Ajda Rojko, 6. a

Ko smo se peljale do Ptuja, smo bile zelo živčne in smo komaj čakale na oddajo. Čez pol ure se je oddaja šolski radio končno začela. Po nekaj vprašanjih smo se počasi sprostile in šlo je kot po maslu. Med prvo pesmijo smo se smejale in bile smo že čisto sproščene in tudi vesele, da je prvi del oddaje mimo. V drugem delu oddaje smo se bolj razgovorile, saj nas ni bilo več tako strah. Po koncu pa smo bile vesele, ker je bila oddaja šolski radio dobro izpeljana, ena ura pa je minila zelo hitro. To oddajo bi sigurno še kdaj ponovile, saj se nam je zelo vtisnila v spomin.

Karolina Pernek, 6. a

Vzdušje na radiu je bilo prijetno. Seveda sem bila pred začetkom oddaje zelo nervozna in v skrbeh, kako bo vse potekalo, ampak so bili ljudje na radiu zelo prijazni in nam vse razložili že pred začetkom. Med oddajo smo imeli premore, ki so bili namenjeni glasbi in med njimi v studiu ni manjkalo smeha in zabave. Ob koncu oddaje sem si zelo oddahnila in bila zadovoljna s tem, kako smo se odrezale. Bila je zanimiva izkušnja, ki bi jo z veseljem še večkrat ponovila.

Eva Zelnik, 9.a