Zajec je veselo skakljal po gozdu, nakar ga zagleda lisica in mu reče: “Ti boš moje kosilo.” Zajec plašen odgovori: “Imejva tekmovanje in če jaz zmagam, se ti ne prikažeš več tu in če zmagaš ti, sem jaz tvoje kosilo.” Začneta tekmovati, zajec je precej hitrejši od lisice. Nakar se požrešna lisica domisli prevare, saj pozna bližnjico do cilja. Lisica urno drvi po bližnjici, že je skoraj na cilju in zagleda volka, ki jo požre.

Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.

Pia Turk, 7.b

Galjot Jožef je vozil galejo, ker je prekršil zakon in je bil obsojen na veslanje. Njegova največja želja je bila, da bi še enkrat prišel domov k svoji družini. Prosil je boga, da bi začel pihati veter.

Čez nekaj časa je zapihal močan veter in galejo je zaneslo na kraj morja. Potem pa je zagledal mladeniča in ga vprašal, če ve, kako je pri njemu doma. Mladenič je vedel in mu povedal, da bo njegov sin postal duhovnik, hčerka se moži in da ima njegova žena že dolgo drugega moža. Galjot je naročil mladeniču, naj njegovemu sinu da zlatnik, hčerki zlat prstan, ženi pa naj sporoči, da je še živ in da bo kmalu prišel domov. Potem je mladenič naenkrat izginil in galjot je ostal sam, ni vedel kako naj pride domov, zato je spet prosil boga za pomoč.

Medtem pa je mladenič prišel na galjotov dom. Sinu je dal zlatnik, hčerki zlati prstan, ženi pa je sporočil, da je galjot še živ in da bo kmalu prišel domov. Žena ni mogla verjeti, da je njen galjot še živ in ni vedela, kaj naj naredi, saj ima novega moža, vendar galjota še vedno ljubi.

Galjot je medtem naredil nova vesla in v temi je plul z desetkratno hitrostjo. Boga je prosil, naj je to prava pot, ki ga bo pripeljala do doma. Čez sedem dni je zagledal kopno. Upal je, da je tukaj njegov dom in čez nekaj časa je res zagledal svojo hišo in bil je presrečen. Potrkal je na vrata in odprla mu je žena, ni mogla verjeti, da je njen galjot še živ in takoj je vedela, da je on njena edina ljubezen.

Takoj se je ločila od prejšnjega moža in z galjotom sta živela srečno dokonca svojih dni.

Larisa Vauhnik, 8. b

Nekoč je živel moški po imenu Galjot, ki je vozil galejo in že zelo dolgo ni videl svoje družine. Vsak dan je prosil Boga, da bi še enkrat na suhem stal in da bi še enkrat videl svojo družino.

Galeja je končno dosegla kopno. Galjot je srečal mladeniča,ki je poznal Galjota, zato ga je vprašal, če ve, kako je doma. Mladenič mu je povedal, da se njegova hčerka moži, da bo njegov sin postal duhovnik in da ima njegova žena že dolgo drugega moža. Galjot je mladeniču dal denar za sina, zlati prstan za hčerko, ženi pa je napisal pismo.

Mladenič je odnesel te darove h Galjotovi družini. Ko je Galjotova žena dobila pismo, se je zelo razveselila. V pismu je pisalo:

Draga Mojca!

Če bereš to pismo, si spoznala mladeniča, ki mi je povedal, kako je doma. Zelo sem srečen zaradi hčerke, ki se bo poročila in zaradi sina, ki bo postal duhovnik. Slišal sem, da si se ponovno poročila in upam, da si srečna. Jaz se ne bom več vrnil domov, ker vidim, da je vse v redu. Nekje bom začel novo življenje.

Z ljubeznijo,
tvoj Galjot

Ko je Mojca to prebrala, se je zjokala, saj je bila vesela, da je njen mož še živ, ampak žalostna, ker ga nikoli več ne bo videla.

Nekega dne, ko se je Mojca sprehajala po mestu, je videla Galjota, ki je zavil v majhno ulico. Odločila se je, da mu bo sledila. Prišla je do majhne pekarne, kjer je videla Galjota, ki je tam delal. Ko jo je zagledal, so se mu ulile solze, saj je bil presrečen, ker jo je spet videl. Mojca se je takoj naslednji dan ločila od novega moža in se ponovno poročila z Galjotom.

Skupaj sta živela srečno še dolgo za tem.

Nika Petrišič, 8.b