Pred davnimi časi je v raztrgani bajti blizu gozda živel siromak s svojima otrokoma. Mati jim je že davno umrla in vse, kar so imeli, je bil star petelin.

Otroka sta bila dvojčka, po značaju pa sta bila različna. Eden je bil dober, drugi pa slab. Petelin je imel čudežno moč, da je vsak dan zjutraj ali zvečer zakikirikal in prikazala so se tri jajca. Otroka pa sta se rada igrala skupaj, ker nista hodila v šolo. Slab otrok je vsak dan hodil v gozd, kjer se je družil z živalmi in jih je razumel, očetu pa ni povedal. Nekega dne mu je petelin sledil v gozd. Otrok ni vedel, da mu sledi. Ko je prišel do živali, so mu povedale, da mora od gozda do hiše narediti pot iz jajc in to mora narediti v enem mesecu. Jajca morajo biti petelinova, drugače bo petelin za vedno v gozdu. Vsak dan je petelin zakirikal in prikazala so se 3 jajca. Po enem mesecu je šel v gozd in živali so mu še dale eno nalogo, da mora v enem mesec nekako jajca ogreti, tako da se bodo čez en mesec iz vseh jajc izlegli piščančki. Otrok je vsak dan opazoval jajca in jih grel z odejo. Čez en mesec se je vrnil in je skupaj z živalmi pogledal, če so vsa jajca izlegla. Zadnja naloga pa je bila, da mora v enem mesecu narediti točno 91 kurnikov, za vsakega piščančka in petelina. Vsak dan je naredil nekaj kurnikov in čez en mesec je bilo vse narejeno. Petelin je ostal pri njih. Nekega dne pa je petelin izginil. Otrok ga je iskal cel dan in celo noč. Petelina so odnesle gozdne živali. Otrok je potem izvedel, kje je. Je v koči čisto na drugi strani gozda. Deček je naslednje jutro odšel  do koče. Prišel je opoldan. Izmuznil  se je v kočo in odnesel petelina. Gozdne živali so videle,  da ni petelina in so mislile, da je pobegil, zato so ga iskale. Otrok še vedno hodi v gozd in pazi, da petelin ne gre zraven.

Živeli so srečno do konca svojih dni in še zdaj živijo, če še niso umrli.

Lara Klemenčič, 6.a