Pred davnimi časi je v raztrgani bajti blizu gozda živel siromak s svojima otrokoma. Mati jim je že davno umrla in vse, kar so imeli, je bil star petelin.

Otroka in siromak so ga imeli zelo radi in so za njega zelo dobro skrbeli. Čez nekaj let si je siromak našel ženo, katera se je k njemu tudi preselila. Otrokoma siromakova žena ni bila všeč, saj ju je vedno ignorirala in jima ni odgovorila, če sta jo kaj vprašala. Počutila sta se, kot da ne obstajata. Siromakova žena pa tudi ni imela rada petelina, celo sovražila ga je. Ni hotela, da ga siromak ali otroka nahranijo, čeprav je vedela, da ga nahranijo vedno na skrivaj. Enkrat je bila žena že zelo jezna na njih in je bila odločena, da se jim bo maščevala, zato je pozno zvečer, ko so že spali, vzela petelina in ga skrila v temen gozd, sama pa se je preselila v drugo vas. Naslednje jutro so siromak in otroka opazili, da ni petelina, ampak to ni bilo edino, zmanjkalo jim je vseh zalog hrane, vode, stvari in vsega kar so imeli. Ko so imeli petelina, so imeli stvari, ki so jih rabili, petelin jim je na nek način prinašal srečo. Ker so vedeli, da ga je vzela žena. so se odločili ga poiskati, začeli so na jasi, tam pa so našli le ptička, ki jim je povedal, kam ga je skrila, povedal jim je tudi, da če hočejo priti tja, morajo pred magičnim drevesom trikrat zaploskati, saj bodo ga le na ta način našli. Ptičku sta se otroka zahvalila in so se takoj odpravili v tisti gozd. Ko so prispeli, je siromak padel čez vejo in so mu pritekle tri kapljice krvi. Pot so nato nadaljevali in ko so prišli do magičnega drevesa, so zaploskali in odprla so se vrata do travnika, na katerem so našli petelina. Vzeli so ga domov in so bili zelo veseli.

Živeli so srečno do konca svojih dni in še zdaj živijo, če niso že zdavnaj umrli.

Tia Heler, 6.a