Nekoč so živele lepe deklice, ki niso poznale svojih staršev. Imenovale so se vile in se niso smele zaljubititi. Pomagale so kristjanom, Švabov pa niso preveč marale.

Vila se je nekega dne zaljubila v junaka po imenu Petrovič. Zbolel je, zato ga je vila vsako noč, kadar je trdno spal, ne da bi vedel, zdravila. Ni ga želela do konca pozdraviti, saj ga je želela videti vsak dan. Petrovič je imel občutek, da ga nekdo zdravi, zato je sklenil, da se bo ponoči pretvarjal, da spi. Zvečer je zatisnil oči in se pretvarjal, da spi. Vila ga je kot vsako noč ponovno prišla obiskat. Petrovič je ugotovil, da ga zdravi vila. Sklenil je, da ji bo sledil , ko bo odšla iz njegove sobe. Kmalu po tem ji je sledil. Vila se je okopala in pripravila na spanec. Ulegla se je pod lipo.

Petrovič se je vanjo zaljubil. Šel je do nje in ji poljubil roko. Vila se je zbudila. Ko ga je zagledala, je bila srečna, vendar se je spomnila, da se ne sme zaljubiti in se je Ustrelila. Petrovič je bil nesrečen, zato je sklenil, da se bo obesil. Od tistega dneva naprej sta zaljubljenca srečna skupaj v nebesih.

Lucija Koren, 7. b