Med poletnimi počitnicami sem se s svojo prijateljico odpravila na Peco. Ko sva prišli, sva se spomnili zgodbe o Kralju Matjažu, ki pa ji nisva verjeli.

Ko sva se sprehajali in pogovarjali o tej ljudski pripovedki, sem opazila, da se je jama začela odpirati. Zdelo se mi je nenavadno in šla sem pogledat, kaj je v njej. Ko sem stopila v votlino, je bilo zelo temno in polno netopirjev. Bilo je veliko predorov in nisem vedela, v katerega naj grem. Zato sva se s prijateljico razdelili, ona je šla v prvi, jaz pa v tretji predor. V mojem ni bilo nič posebnega, samo veliko pajčevine in pajkov. Nato sem šla poiskat prijateljico, toda nje ni bilo nikjer. Ko pa sem se utrujena naslonila na steno, se je ta obrnila in znašla sem se v čisto drugi jami, bila je lepša in povsod je bilo veliko denarja in zlata. Zagledala sem prijateljico in ona mi je pokazala sobo, v kateri je bil Kralj Matjaž. Njegova brada je bila že sedemkrat zavita okoli mize. Nato sva šli poiskat še vojake, ki jih ni bilo nikjer. Na koncu sva jih našli v majhni sobi in vsi so spali, nato pa se je eden zbudil in je začel kričati na naju ter naju preganjati.

Pobegnili sva iz votline in nisva mogli verjeti, kaj sva videli. Upam, da bo Kralju Matjažu brada hitro zrasla in da bo kmalu zavladal Slovenskemu narodu.

Larisa Vauhnik, 7. b