Nekega dne sva se z očkom odločila,da greva na Peco.

Peljala sva se zelo dolgo. Ko sva končno prispela, sva se ločila. On je šel na sprehod, jaz pa sem šla na Peco. Naslonila sem se na steno, da bi se malo odpočila. Naenkrat se je odmaknila skala in padla sem v jamo. Bila sem zelo prestrašena. Mislila sem, da ne bom prišla ven. Še sreča, da sem imela v žepu vžigalnik. Naredila sem si baklo in se podala v črn tunel. Bilo je grozljivo. Takoj, ko sem prižgala baklo, sem videla, da je tam veliko pajkov in hroščev. Še bolj sem se prestrašila, ko mi je nad glavo priletel netopir. Prišla sem do odprte sobane. V njej sem zagledala človeka. Bil je zelo star. Ogledala sem si ga in ugotovila, da je Kralj Matjaž. Vse, kar sem slišala, je bilo res. Nisem mogla verjeti svojim očem. Brado je imel že kar sedemkrat ovito okoli kamnite mize. Naenkrat me je zmrazilo, ampak ne od strahu. Pogledala sem okrog sebe in videla bledo svetlobo. Vzela sem si kovanec, saj jih je imel polno vrečo, nato pa sem odšla proti svetlobi. Začutila sem veter. Po nekaj metrih sem zagledala izhod. Ko sem prišla ven, sem bila zelo vesela.

Zlat kovanec pa mi bo ostal v spomin na to srečanje.

Sara Glonar, 7. b