Nekoč v daljnem kraljestvu sta živela kralj in kraljica. Imela sta šest otrok, tri hčere in tri sinove. Najstarejša hčerka je bila zelo ošabna in ukazovalna. Najmlajša pa je bila ljubezniva in vedno prijazna do bratov in sester. Vsi so jo imeli zelo radi, mama in oče, ljudstvo in vsi sorodniki. Brati so jo zelo radi vzpodbujali in podpirali, sestri pa je nista nikoli preveč marali.

Nekega čudovitega dne pa se je najmlajša hčerka odpravila na sprehod po mestu, tako kot vsaki dan. Na poti v mestu je zagledala čudno staro gospo. Gospa je prodajala jabolka, a ko je mala princeska šla mimo nje, ji je gospa v roko potisnila nekakšen zvitek. Princeska ga je odprla in prebrala. Gospo je želela vprašati, kaj je ta zvitek, a gospe več ni bilo nikjer. Na zvitku je bil narisan obesek ter njeni sestri in bratje. Vsak na sliki je bil narisan s krono na glavi, ona pa z žezlom in najsvetlejšo, največjo krono na glavi. Takoj je razumela kaj to pomeni. Ona bo kraljica.

Čez nekaj let, ko je mama kraljica že umrla in je tudi očetu zdravje že pešalo, je oče vedel, da mora svojim otrokom predati kraljestvo. Nekega dne je vseh šest otrokov zbral v plesni dvorani. Tam jim je povedal kaj morajo narediti, če želijo dobiti kraljestvo. Naložil jim je tri naloge. Prva naloga. Okoli njegove palače so morali narediti še šest palač. Vsak je moral narediti svojo, popolnoma drugačno od drugih. Druga naloga. Vso palačo so morali opremiti z zlatom in srebrom ter z vsem najboljšim potrebnim pohištvom. Zadnja naloga je bila, da morajo ljudstvo prepričati, da verjame v njih. Vse naloge so morali narediti v pol leta. Najmlajšo hči je postalo strah, kako bo to naredila. Tudi ostali so bili zaskrbljeni. Delo se je začelo naslednji dan. Tudi najmlajša hči je začela kopati in delati svojo palačo. Med svojimi stvarmi je poiskala tisti zvitek, ki ga je podarila gospa. Ko ga je prijela v roke se je začel svetlikati in pokazalo se je besedilo. V besedilu je pisalo, da če želi imeti kraljestvo, mora delati enako, kakor piše v besedilu. Najmlajša hčerka je to upoštevala, pri tem pa ji je pomagal čudežni obesek. Vse je naredila tako, kot je pisalo. In v pol leta je na njenem ozemlju stala palača. Palačo je opremila z vsem potrebnim in izpolnila je tudi tretjo nalogo. Tudi njeni sorojenci so vse lepo končali ob pravem času. Ker so bile vse palače edinstvene, se kralj ni mogel odločiti, kdo naj dobi kraljestvo. Zato se je odločil, da bo vse prepustil ljudstvu. Vse ljudi je zato povabil v palače, da so za en dan postali kralji in kraljice ter se tako odločili, kdo bo njihov kralj ali kraljica. Ljudstvo se je na koncu odločilo za najmlajšo hči, ki je postala kraljica. Njeni sestri sta bili zelo jezni, ko so povedali, za koga se je odločilo ljudstvo. Tako sta svoje svari takoj pobrali in se odpravili po svetu. Našli sta svojo ljubezen in zadovoljno živeli. Najmlajša hči pa je dobila nadnaravno moč, da se je lahko sporazumevala z živalmi in rastlinami. Tudi poročila se je s princem in dobila ljubko princesko in malega princa.

Mala princeska je tako srečno živela do konca svojih dni, ljudstvo pa jo je oboževalo in jo obožuje še danes.

Žana Ivana Halužan Sagadin, 6.b