Šola v naravi

V šoli v naravi sem preživela veliko nepozabnih ur.

Vožnja na Debeli rtič je bila dolga. Na poti smo dvakrat stali in videli soline. Bivali smo v paviljonu Morska zvezda. Mi smo bili v sobi številka 10. Spali smo na dvonadstropnih posteljah. Nad mano je spala Lili. Cel naš razred je bil v isti sobi.

Iskali smo skriti zaklad in se pri tem zabavali. Dobili smo različne naloge in z namigi ter z veliko zbranimi točkami našli zaklad in prišli do cilja. Odšli smo na pohod z vrtnarko in se pri tem naučili veliko novega. Imeli smo disko, modno revijo, reklamo za moški parfum, Debeli rtič ima talent… Na modni reviji je nastopala tudi naša učiteljica. Bila je odlična! Vmes smo odšli tudi na sladoled.

Kasneje smo se naučili pravilno plavati žabico, mrtveca, se potapljati, skakati v vodo in še veliko več. Bilo je zabavno vendar tudi malo naporno. Ampak se je splačalo, saj znam zdaj pravilno plavati. Segreli pa smo se v jacuzziju. Moja najboljša prijateljica in sošolka je bila v najboljši skupini. Vsaka čast! Ime ji je Lili.

Dvakrat smo obiskali plažo, tam iskali školjke in se malo tudi namočili v morju. Našla sem kar nekaj školjk in rakove klešče. Odšla sem k zdravniku, ker me je bolelo grlo in uho. Prijazna zdravnica in medicinska sestra sta mi izprali uho in mi pogledali grlo. Nič hujšega! Tam so mi izpadli kar trije zobje, zato je zobna miška morala priti kar trikrat na Debeli rtič. Med nekaterimi odmori in na plaži sem brala zase pa tudi sošolcema Simonu in Niku ter sošolki Lili. Brala sem jim knjigo o Minecraftu, ki sem si jo sposodila od sošolca. Večinoma sem se družila s Simonom in Nikom, malo pa tudi s sošolkami. Pogrešala pa sem tudi moje bližnje.

Imela sem se lepo.

Alina Lilek, 3.c

V torek, 3. 5. 2016, smo se tretji a, b in c odpravili v šolo v naravi na Debeli Rtič. Na poti smo se ustavili pri Trojanah in pomalicali.

Ko smo prišli na cilj, smo si iz avtobusa vzeli kovčke in potovalke. Z njimi smo odšli v paviljon Morska zvezda. Potovalke in kovčke smo razpakirali. Nato smo odšli na kosilo. Prišli smo nazaj v paviljon in se oblekli v kopalke, še prej pa smo imeli prosti čas. Odšli smo na bazen in imeli testiranje. Nato smo šli na večerjo in se pripravili za spanje. Ob desetih smo šli spat. Zjutraj smo imeli zajtrk. Po zajtrku smo spet šli na bazen. Nato pa smo imeli prosto. Med prostim časom smo lahko risali, spali, brali in bili zunaj, lahko smo tudi počivali. Potem smo odšli na kosilo. Hrana je bila zelo dobra. Oblekli smo se za bazen. Ko smo prišli do bazena, smo si nadeli kape za plavanje. Prva in druga skupina se je učila plavati žabico, tretja pa skakanje na glavo in žabico z glavo pod vodo, četrta pa plavati kravl. Ko smo prišli nazaj v paviljon, smo se pripravile za super frizure. Tam je zmagala Eneja iz 3. a razreda. Odšli smo spat.

Naslednje jutro so bili nekateri tako utrujeni, da smo jih morali kar dvigniti iz postelje. Oblekli smo se za zajtrk. Po zajtrku smo imeli plavalni tečaj. Imeli smo se super. Po plavalnem tečaju smo imeli skrit zaklad. Dobili smo zemljevid. Na prvi točki smo morali rešiti zabavno igro. Na drugi točki smo imeli orientacijo. Tretja točka je bila pri učiteljici Dariji. Tam smo imeli pantomimo. Za tretjo točko so sledile še druge. Na zadnji točki smo imeli skriti zaklad. Nato smo imeli kosilo, po kosilu pa plavalni tečaj, prosti čas, nato pa večerjo. Hitro smo pojedli. Ko smo prišli nazaj do paviljona, smo se pripravili na talente. Po talentih smo se oblekli za spanje in hitro zaspali.

Ko smo se zbudili, je bil petek. Tako kot vse druge dneve smo odšli na zajtrk, po njem pa na plavanje. Po plavanju smo imeli prosti čas nato pa kosilo. Po kosilu smo imeli na obisku vrtnarko. Za tem pa smo imeli plavalni tečaj. Po plavalnem tečaju smo imeli prosti čas, nato pa večerjo. Po večerji smo se spravili spat, pred tem pa si sortirali stvari.

V soboto je bil naš zadnji dan šole v naravi. Spakirali smo potovalke in kovčke, še pred tem pa odšli na zajtrk. Potem smo imeli prosti čas, nato pa kosilo. Ko smo prispeli do šole, so nas na parkirišču čakali srečni starši.

Neža Lonec, 3. a

 

Šola v naravi – 3. razredi

Pot na Debeli Rtič je bila zabavna. Na avtobusu smo jaz in moje prijateljice pisale pesmi. Med potjo smo se ustavili na Trojanah in pojedli smo svoje sendviče in šli na stranišče. Nato smo nadaljevali pot.

Ko smo prišli, smo razpakirali kovčke in šli na kosilo. Po kosilu smo šli na bazen, kjer smo morali pokazati, kako plavamo. Naslednji dan smo zjutraj šli na zajtrk. Po zajtrku smo šli na bazene, kjer smo odšli na kosilo. Po kosilu smo imeli čas za pripravo nore frizure. Nato smo šli na plavalni tečaj, zatem na večerjo, po večerji pa smo imeli nore frizure. Naslednji dan smo zjutraj imeli plavalni tečaj. Po plavalnem tečaju in kosilu smo imeli lov za zakladom. Zaklad je bila nalepka za zvezke. Ko je bilo lova na zaklad konec, smo imeli Rtič ima talent. Naslednji dan je prišla vrtnarka. Razkazala nam je rastline.
Zadnje jutro smo še imeli plavalni tečaj in zajtrk. Potem smo spakirali kovčke in se vrnili domov.

Tia Horvat Zupančič, 3. a

Ko smo prišli na Debeli Rtič, smo razpakirali in odšli na kosilo. Ko smo vsi pojedli, smo odšli na bazen. Po bazenu smo se preoblekli in odšli na večerjo. Zvečer smo skoraj vsakič imeli kakšno dejavnost kot disko, dan norih frizur, revija in talenti. Popoldne pa iskanje zaklada in vrtnarko. V četrtek mi je gugalnica padla na nogo. Z učiteljico Darjo sva s taksijem odšli v bolnico. Na srečo je z mojo nago bilo vse v redu. Zadnji dan smo spakirali stvari in odšli na avtobus. Ko smo prišli domov, sem bila vesela.

Larisa Gavez, 3. a

Prvi dan šole v naravi se je začel tako, da smo ob petih šli na bazen in tam si je vsak izbral svojo omarico. Na glavo smo si dali plavalno kapo in vzeli brisačo. V bazen smo skakali bombico, na noge, glavico in skok z obratom. Učiteljice so nam tudi vrgle v vodo obroče in palčke, potem pa smo mi morali plavati po njih. Hrana je bila zelo dobra v četrtek. Imeli smo celo čevapčiče in pomfri. Dopoldan smo tudi imeli plavanje in tam smo se naučili kravl na hrbtu, navaden kravl in žabico. Po plavanju smo vedno dali sušiti mokre stvari in se šli igrat. Igrali smo se tehtnico, ping pong in most.

Nives Polanec, 3. a

Šola v naravi – Debeli rtič

Zjutraj so me starši zgodaj zbudili. Potem smo se uredili in odšli do šole. Prii šol smo morali še malo počakati, da je prišel avtobus, potem pa smo se odpeljali. Peljali smo se približno 4 ure, ker smo se ustavili na malici na Trojanah.

Ko smo prispeli, smo vse razpakirali. Potem smo odšli na kosilo, po kosilu pa na bazen. Zvečer smo imele modno revijo. Drug dan smo zjutraj odšli na zajtrk in plavanje. Nato smo odšli nazaj v apartma. Nekaj časa smo bili zunaj, potem pa smo šli na kosilo in ponovno na kopanje. Zvečer smo imeli disko na temo nore frizure. Ko smo se naslednje jutro zbudili, smo se uredili in odšli na zajtrk in na plavanje. Po plavanju smo se šli igrat na igrala. Potem smo šli na kosilo in ko smo pojedli, smo imeli lov za na zaklad. Zaklad smo našli vsi in to je bilo najzabavneje. Potem smo odšli v apartma do večerje. Po večerji smo imeli talente.Jaz sem nastopala dvakrat. Naslednji dan smo odšli na zajtrk in na bazen. Potem smo šli na teraso, čez nekaj časa pa na kosilo. Po kosilu je prišla k nam vrtnarka in spoznali smo drevo, ki ima liste, ampak je iglavec. Potem smo imeli počitek. Kasneje smo imeli večerjo. Po večerji smo odšli spat.

Zadnje jutro smo pakirali. Ko smo spakirali, smo se še malo igrali. Po igranju smo odšli domov. Ko sem prišla domov, so se me zelo razveselili.

Sara Poštrak, 3.a

Zjutraj sem se zbudila. V šolo sem odšla ob 7.45. Avtobus je odpeljal ob 8.00, prispeli pa smo ob 12.00.

Bivali smo v paviljonu Morska zvezda. Imeli smo več sob. Dvakrat na dan smo imeli plavanje. Drugi dan smo punce imele modno revijo. Odšli smo tudi na lov za zakladom, zvečer smo imeli disko norih frizur, naslednji večer pa Debeli rtič ima talent. Igrali smo se na plaži. Iskali smo školjke, nato smo počofotali v morju. Z Nino sva imeli masažo. Prišla je tudi vrtnarka, ki je pokazala posebno drevo, ki ima liste, a je iglavec – zelo zanimivo drevo, škoda, da sem pozabila, kako se imenuje.

V soboto smo odšli domov. Zelo sem bila vesela, ker sta mami in ati prišla pome z mojo sestrico Vito.

Lana Kos, 3. a

Ko smo prišli na Debeli Rtič, smo odpakirali in odšli na kosilo. Ko smo pojedli, smo se odpravili na bazen. Po plavanju smo se preoblekli in odšli na večerjo. Po večerji smo odšli v naš Paviljon Morske zvezde. Nato smo se umili in odšli spat. Drugi dan smo imeli nore frizure, v četrtek smo popoldan imeli iskanje zaklada, zvečer pa smo imeli Debeli Rtič ima talent. V petek je prišla vrtnarka Nataša. V soboto pa smo začeli pakirati. Ko smo spakirali, smo odšli na kosilo. Po kosilu nam je učiteljica podarila priznanja. Nato pa smo odšli domov.

Amaja Krašna, 3.a

Intervju s Petro Kerčmar in Juretom Bračkom

Petra Kerčmar je voditeljica oddaje 24 ur na Pop TV. Jure Bračko je nekdanji učenec naše šole in novinar na Pop TV. Ko smo obiskali Pop TV, sem se z njima pogovarjala o novinarstvu in delu na televiziji.

1. Ali v raziskovanju in pripravi izveste tudi kaj, česar ne objavite v javnosti?
Jure Bračko: Velikokrat. Če se pogovorimo z urednikom o kakšni novici, ki menimo, da ni zanimiva, je ne objavimo.

2. Kakšen je vaš delovnik?
Jure Bračko: Novinarji pridemo v službo zgodaj zjutraj in včasih delamo cel dan. Delamo tudi med vikendi in prazniki, medtem ko imajo voditelji lažji delovnik.
Petra Kerčmar: Voditelji smo zjutraj doma, ampak spremljamo novice, da smo pripravljeni na poročanje. Naš delovnik je odvisen od ure, ob kateri imamo našo oddajo. Jaz pridem v službo nekje do 14.00 in se začnem pripravljati na snemanje oddaje 24 ur ob 20.00.

3. Kako dolgo in kako se pripravljate na oddajo 24 ur?
Petra Kerčmar: Ob dveh imamo redakcijski sestanek, kjer se dogovorimo, kaj bomo povedali in kaj še potrebujemo. Nato do oddaje zbiramo nove informacije, ki jih uredniki, novinarji in voditelji preverimo in preoblikujemo. Potem se uredimo za snemanje v živo.

4. Kako dolgo se snema npr. enourna oddaja?
Petra Kerčmar: Mi snemamo oddajo 24 ur eno uro, ker poteka v živo.

5. Katera vaša oddaja je trenutno najbolj priljubljena med gledalci?
Jure Bračko: Trenutno je naša najbolj gledana oddaja Znan obraz ima svoj glas.

6. S kom najraje sodelujete v službi?
Petra Kerčmar: Z vsemi zelo rada sodelujem, ker smo zelo uspešen tim. Drugače pa najraje sodelujem z mojim sovoditeljem Janijem, ker imam jaz včasih preveč energije, on pa je bolj umirjen in se jaz zaradi njega malo umirim, on pa postane bolj živahen. Zato sva tudi boljši voditeljski par.

7. Ali se vam kdaj zgodi, da kaj narobe preberete iz vašega ekrana ali pa se zmotite?
Petra Kerčmar: Velikokrat, ampak se potem opravičiš in se popraviš. Z več izkušnjami pa se včasih niti ne opazi, da se kdo zmoti.

8. Kako stresno je vaše delo?
Petra Kerčmar: Naše delo ni preveč stresno, razen v začetku, ko prvič stopiš pred kamere, ampak se potem navadiš.

9. Kaj se zgodi z novinarjem, ki zamudi v službo?
Jure Bračko: Nič. Nekateri skoraj vedno zamudijo 5 do 10 minut. Včasih smo imeli pravilo, če večkrat zamudiš v službo, ti odpade prosti dan.

10. Kako ste se počutili, ko ste prvič stopili pred kamere?
Petra Kerčmar: Bilo je stresno. Takrat sem še delala na RTV Slovenija in takoj, ko sem začela, sem dobila svojo oddajo in smo jo morali posneti, tako da se je vse odvilo kar hitro.

Petri Kerčmar in Juretu Bračku se za odgovore najlepše zahvaljujemo in jima želimo še veliko uspeha.
20160421_155808

Eva Zelnik, 8.a

Obiskali smo Pop TV

V četrtek, 21.4.2016, smo člani dramskega in novinarskega krožka ter nadarjeni učenci obiskali Pop Tv. Prijavilo se nas je kar 45 tistih, ki smo si želeli videti prostore te televizijske hiše in Ljubljano, tako da smo avtobus napolnili do zadnjega kotička. Z nami so bili tudi učitelji: Nevenka Jesenik, Marina Herman, Natalija Kušar, Maja Ferk, Branko Krajnc in Tomaž Miholič.

Z avtobusom smo se najprej odpeljali v Ljubljano, vozili smo se uro in pol. Na avtobusu nam je učiteljica Nevenka podala vsa navodila. Med potjo smo imeli  desetminutni postanek za malico.

20160421_150214

Ko smo prispeli v Ljubljano, nas je  pričakal nekdanji učenec naše šole, Jure Bračko, ki nas je povabil na ogled. Razdelili smo se v dve skupini, šesti in sedmi razred ter osmi in deveti. Našo skupino je vodil novinar Pop TV, Martin Tomažin. Najprej smo si ogledali studio 24ur, kjer  smo naredili  skupinsko fotografijo. Nato smo si  ogledali studio Svet in spoznali voditelja 24ur, Janija Muhiča, Žana pa je z njim opravila intervju. Kasneje smo si ogledali, kako naličijo voditelje, novinarje ter delavce, ki se pojavijo pred televizijo. Izvedeli smo, da moške pudrajo pet minut, ženske pa cele pol ure.

Ogledali smo si studio, kjer snemajo Znan obraz ima svoj glas in Dan najlepših sanj.

20160421_160617

20160421_162901

Gospod Martin nam je  povedal, da ena kamera stane lahko  do 150.000 evrov. Ostale oddaje se snemajo v drugih nadstropjih, katerih nismo obiskali, saj nam je primanjkovalo časa. Odšli smo na svež zrak ter počakali na prihod druge skupine. Ko so prišli, smo skupaj odšli do avtobusa ter se odpeljali do stare Ljubljane. Ogledali smo si veliko zanimivosti kot na primer Zmajski in Mesarski most, ljubljansko tržnico, Plečnikov likalnik in druge, novinarji pa smo o njih na kratko poročali preostalim učencem.

20160421_172531

V centru Ljubljane smo imeli pol ure prostega časa. Nekateri smo odšli v McDonalds, drugi na sladoled, tretji so se sprehodili ob Ljubljanici, vsi pa smo se vrnili na mesto ob dogovorjenem času. Počasi smo se polni prijetnih vtisov odpravili proti domu. Ta dan bi večkrat ponovila, saj smo se imeli resnično lepo in se obenem veliko  naučili.

Lucija Koren, 6.b

Intervju z gospodom Janijem Muhičem

Jani Muhič je voditelj oddaje 24 ur na Pop TV. Ko smo obiskali POP TV, sem se z njim pogovarjala o novinarstvu in delu na televiziji.

1. Kako je biti znan v našem prostoru? Vas to v vsakdanjem življenju ovira ali vam morda kakšno stvar olajša?
Olajša malokaj, ovira pa mogoče to, da si moraš vzeti čas, ko greš v trgovino, saj te večkrat kdo kaj vpraša.

2. Kakšne so lastnosti dobrega novinarja, voditelja,urednika?
Mora razmišljati s svojo glavo in predvsem vedeti, kaj bi zanimalo ljudi. Sam mora poiskati svoje zgodbe, ki so zanimive in jih jasno predstaviti ljudem.

3. Ali pri raziskovanju in pripravi novic izveste tudi kaj, česar ne smete objaviti v javnosti?
Ne gre za to, da ne smemo. Gre za to, da morajo biti podatki temeljito preverjeni in moraš zaupati osebi, ki ti je novico povedala.

4. Na kakšen način pa izveste novice? Vam kdo pove ali iščete na internetu?
Veliko novic prinesejo novinarji, ki imajo svoje vire. Te vire pokličejo in ti jim na primer povedo, da se pripravlja neka določena sprememba v zakonu. Včasih pokličejo same inštitucije in nam sporočijo novico, včasih pripravijo novinarske konference in tam povedo, kar želijo povedati. Veliko zgodb prinesejo novinarji, zgodi pa se tudi, da ljudje sami pokličejo.

20160421_153032

5. Kdo pa vse gre z novinarjem na teren?
Po navadi gre z novinarjem snemalna ekipa. To sestavljajo snemalec, novinar in asistent, ki skrbi za ton in svetlobo.

6. Vas je že kdo tožil zaradi kakšne trditve ali novice, o kateri ste poročali?
Tožili me še niso, so pa me že, dvakrat se mi zdi, prijavili na novinarsko častno razsodišče v okviru društva novinarjev Slovenije, kjer so tisti, o katerih sem poročal, presodili, da sem naredil napako, ker sem to javno povedal. In nato je novinarsko častno razsodišče določilo ali sem ravnal prav ali narobe. Mislim, da do zdaj še ni nobeden zmagal.

7. S kom najraje sodelujete v službi?
Z vsemi rad delam, ampak vsi smo ljudje in včasih ima kdo slab dan in z njim ni zabavno delati, priznam. Se pa sicer vsi dobro razumemo.

20160421_151632

8. Ko vas gledamo po televiziji, ste vedno dobre volje. Ali je težko kazati vesel obraz tudi takrat, ko niste najboljše volje?
Predstavljajte si, ko se morate na silo nasmejati. Ni ravno zabavno, ampak to je moja služba in moram pozabiti vse težave in skrbi, preden stopim pred kamero. Samo tako si lahko profesionalec.

9. Kaj se zgodi potem, ko kaj narobe preberete iz ekrana?
Jezen sem sam nase. Po navadi mi še urednik v slušalko pove: “Tole pa nisi prav povedal!” In tako se učim iz napak učim, da je naslednjič ne bom ponovil.

10. Kako dolgo in kako se pa pripravljate na posamezno oddajo?
Voditelji pridejo v službo nekje do dveh, okoli dvanajstih, pol enih. Takrat že prvi novinarji prihajajo iz terena. Ob dveh imamo redakcijski sestanek, tam novinarji povedo, kaj se je zgodilo, kaj imajo posneto in kaj še potrebujejo. Nato se skupaj dogovorimo, kaj še res potrebujemo in vse pregledamo. Nekateri novinarji se nato vrnejo na teren, drugi pa začnejo pisati zgodbe in napovedi za voditelje. Uredniki, novinarji in voditelji nato preverimo te stvari, preoblikujemo, postavimo tako, da se povezujejo in take reči. Priprave na oddajo trajajo nekje od dveh pa vse od zadnje minute. Včasih se pa kaj spreminja tudi med samo oddajo.

11. Kaj pa se zgodi z novinarjem, ki zamudi v službo?
Za kazen dela celo soboto in nedeljo. (smeh) Ne, sej se šalim. Načeloma se to redkokdaj zgodi, so pa eni, ki skoraj vedno zamujajo po 5 ali 10 minut. Se pa lahko potem odkupijo s kakšno dobro novico.

Gospodu Janiju Muhiču se iskreno zahvaljujemo za vse odgovore in mu še naprej želimo veliko uspeha.

Žana Ivana Halužan Sagadin, 6.b

Projekt Pasavček

Tudi letos smo otroci in učitelji šole Duplek sodelovali v projektu Red je vedno pas pripet.

V ponedeljek popoldan smo s starši imeli v šoli zaključno prireditev z delavnicami. Obiskali so nas gasilci iz Dvorjan, reševalec in policistka. Z učiteljico Ines smo na igrišču za košarko imeli prometni poligon Človek ne jezi se s policistom. Kocka je bila res velika. Nato smo šli pred šolo, tam nas je čakal reševalec. Najprej nam je nekaj povedal o njegovem delu in preizkusil sireno. Ponudil nam je injekcijo brez igel. Reševalcu je zazvonil telefon. Poklicali so ga na nujno vožnjo. Odpeljati je moral dojenčka v Ljubljano. Predstavili so se nam še gasilci. Sedeli smo lahko v gasilskem avtomobilu. Gasilec pa nam je dovolil tudi škropiti vodo z gasilsko cevjo po travi. Naš hišnik Igor bo zelo vesel, saj bo trava zelo hitro in lepo rastla. Bil je zelo lep in poučen dan.

Se vidimo spet drugo leto v projektu Pasavček in ne pozabite: Red je vedno pas pripet!

Teja Pivec, 2. a

Pasavček

Pasavček je povezan z živaljo pasavec. Pripasani moramo biti na krajših in daljših poteh. Pripenjamo se ne zaradi tega, ker nas lahko ustavijo policisti, ampak zaradi svoje osebne varnosti.

Ko se rodimo, imamo otroški sedež po imenu jajčka ali pa lupinica. Naši sedeži so vedno večji, ker tudi mi rastemo. Pomembno je, da so dobro pripeti na sedež avtomobila. Brez otroškega sedeža se lahko mirno podamo na pot, ko smo dovolj veliki. Naša višina mora biti 150 cm in stari moramo biti dvanajst ali več let. Zelo pomembno je tudi pripenjanje. Ko smo majhni, nas mora pripeti odrasla oseba. Pas mora pripeti v luknjo in ga poravnati, mora ga tudi zategniti. Pasavček pa se imenuje zato, ker ima žival pasavec tako močan oklep, ki ga ščiti kot naši sedeži v avtomobilu.

Letos smo na naši šoli OŠ Duplek sodelovali v projektu in izpolnjevali plakat s praznimi prostorčki. Ko smo bili pripasani v sedežu, se je na plakat stisnila štampiljka. Plakat je bil hitro izpolnjen. Ko smo vse zapolnili, smo dobili tudi nagrado – ravnilo s pasavčkom na vrhu in list z razpredelnico! Narisali smo tudi risbo pasavčka.

Neža Lonec, 3.a

Športni dan

V sredo, 13. 4. 2016, smo imeli učenci od 6. do 9. razreda športni dan.

Pričelo se je ob 7.30, ko smo se zbrali, pojedli malico, nato pa je sledilo segrevanje. Razdelili smo se po v naprej pripravljenem razporedu. Tekli smo na 60 metrov in 600 metrov. Metali smo vorteks, igrali T-ball, med dvema ognjema, odbojko in nogomet. Pri teku smo se pomešali dečki in deklice paralelk, pri ostalih dejavnostih pa tudi z učenci višjih oz. nižjih razredov. Bilo je zelo zabavno, saj smo se lahko med sabo družili. Mislim, da nas je večina učencev mnenja, da bi lahko bilo na leto več takih šolskih dni. Bili smo zadovoljni, saj nam je aprilsko vreme prizaneslo in nam podarilo lep sončen dan.

20160413_081451

20160413_082945

20160413_083003

20160413_093103

20160413_093120

Po končanih športnih aktivnostih nas je čakalo dobro kosilo. S tem se je tudi naš športni dan uspešno zaključil.

Maj Garb, 6. b

Zaključek projekta Pasavček

Naša šola je sodelovala v projektu Pasavček. Naučili smo se, kako uporabljati varnostne pasove in otroške sedeže v avtomobilu.

Ob koncu projekta Pasavček smo pripravili prireditev. Povabili smo policiste, reševalce, gasilce, trgovino z otroškimi varnostnimi sedeži in tudi starše. Lotili smo se raziskovanjapo skupinah. Moja skupina je najprej obiskala policista, kjer smo se igrali igro. Reševalci so nam predstavili njihovo delo. Nato so morali hitro odpeljati, ker so imeli nujen klic. Pri gasilcih smo lahko sedeli v gasilskem avtu in brizgali s cevjo. Naša skupina je še obiskala predstavitev otroških varnostnih sedežev. Predstavitev pa sta imela tudi dva naša učenca.

Naše raziskovanje smo zaključili z izdelavo papirnatih prometnih znakov. Ob koncu predstavitev smo se učenci zahvalili tako, da smo nastopali. Celotna prireditev mi je bila zelo všeč in tudi veliko smo se naučili.

Marisa Špičko, 2.a

S šolskimi Koraki v nov dan…