Počitnice v Španiji

Letošnje poletje sem s stricem, teto, dedijem in dvema bratrancema prvič videla prelepo Španijo. Potovanje so mi podarili, ker sem letos uspešno opravila birmo.
Vročega julijskega jutra smo se končno odpravili proti Španiji, ampak najprej smo se morali v Ljubljani vkrcati na letalo. Let je bil prijeten, a zame zelo razburljiv, saj sem prvič potovala z letalom.
Pozno popoldan smo pristali na letališču v Geroni in se od tam z avtobusom odpeljali proti hotelu, ki se nahaja v Costa Bravi. V hotelu smo si najprej ogledali sobe in se nato kopali na eni izmed najlepših plaž v Španiji vse do sončnega zahoda. Po večerji smo se sprehodili po mestu in se počasi odpravili spat. Naslednjih nekaj dni smo se samo kopali, zabavali in odkrivali mesto, v katerem smo takrat bivali, dokler se nismo odločili, da si želimo ogledati tudi Barcelono.
Zgodaj zjutraj smo se vstali, zajtrkovali in se peš odpravili do najbližjega avtobusa, ki nas je pripeljal do železniške postaje. Nato smo se z vlakom, ki je bil hkrati tudi metro, odpeljali do Barcelone. Po eni uri in pol vožnje smo prispeli v Barcelono, kjer smo kupili karte za turistični avtobus. Ogledali smo si veliko znamenitosti in najbolj mi je bila všeč arhitektura, za katero ni besed, ki bi opisale, kako zanimiva in prečudovita je. Vrhunec dneva se je zgodil zvečer, ko smo si v dežju in strelah ogledali čarobno fontano. Kljub slabemu vremenu si je fontano ogledalo ogromno ljudi in naš dan je bil izpopolnjen. Proti hotelu smo se odpravili z zadnjim vlakom in ob enih zjutraj prehodili dva kilometra dolgo pot do hotela, saj avtobusi čez noč niso vozili.
Naslednjih nekaj dni smo se samo kopali sončili in vsak večer uživali ob najlepših ognjemetih, kar sem jih kdaj videla. Ognjemeti so bili vsak večer in so trajali okrog pol ure, saj so Španci tisti vikend praznovali praznik Sv. Ane. Na žalost smo se morali vrniti domov prav tisti dan, ko so praznovali veliki zaključek z ognjemeti in praznikom, ki ga nismo doživeli.
Let domov je bil zanimiv, z nekaj majhnimi turbolencami, ampak nič pretresljivega. Šele čez nekaj dni sem se zavedela, da je potovanja zares konec.
Španijo bom z veseljem še obiskala, če bom dobila priložnost, saj je bilo nepozabno.

20160722_114402

PicsArt_07-20-11.27.43

Eva Zelnik, 9.a

Prvič v Benetke

Poleti, v sredini avgusta, smo bili z družino na morju v Puli. Zvečer smo se sprehajali po mestu in si ogledovali trgovine. Medtem ko smo hodili po mestu, je moja mama opazila trgovino, kjer so prodajali karte za prevoz s katamaranom v Benetke. Z mamo sva si že dolgo želeli v Benetke, zato sva pregovorili očeta, da kupimo karte, saj je katamaran peljal naslednje jutro. Tako sva ga uspešno pregovorili in naslednji dan smo odšli v Benetke.

Zjutraj smo se z avtom pripeljali do pristanišča, kjer smo se vkrcali na katamaran. Z njim smo se vozili 3 ure in okoli 12. ure prispeli v Benetke. Šli smo skozi carino in se z majhno ladjo odpeljali do središča mesta. Med vožnjo smo si ogledovali glavne znamenitosti. Po vožnji z majhno ladjo smo odšli na trg, kjer smo se srečali z vodniki. Odpeljali so nas do postaje, kjer so nas vkrcali v gondolo. Z njo smo se peljali po ozkih kanalih. Videli smo ogromno hiš, mostov in drugih znamenitosti. Z gondolo smo vozili okoli 35 minut.

benetke gondola

Ker smo bili po vožnji zelo sestradani, so nas vodniki odpeljali na kosilo. Za kosilo smo imeli dve vrsti testenin, solato in za sladico zelo dober tiramisu. Po kosilo smo imeli nekaj prostega časa. Kupili smo spominke in si še sami ogledali mesto.

Okoli 5. ure smo odšli v italijansko pristanišče. Spet so nas pregledali in nas nato spustili na katamaran. Ob devetih smo prispeli v Pulo. Dan mi je bil zelo všeč in z veseljem bi ga še enkrat ponovila.

Žana I. Halužan S., 7.b

Preživela sem dan na slapovih Krke

Med poletnimi počitnicami sem z babico, dedkom in teto en dan preživela na slapovih Krke.

Zjutraj smo se zbudili in odpravili na pot. Z avtom smo se odpravili do postaje,  kjer smo se z avtobusom odpravili do slapov. Bilo je ogromno turistov, s katerimi sem preživela ogled. Hodili smo po mostovih in se nagledali slapov. Vmes smo si tudi vzeli čas za počitek. Pot smo nadaljevali do slapa, v katerem so se vsi kopali. S teto sva bili naslednji, ampak pred skokom v reko sem pojedla sendvič. Ko sem se najedla, sva se šli s teto namočit. Voda je bila hladna, v njej je bilo tudi veliko neprijetnih kamenjev in skal. Bili so tudi zelo močni tokovi, zaradi katerih nisem mogla plavati, zato sem se odrivala od skal. Po pošteni osvežitvi sem se šla posušit na suho. Imeli so tudi veliko stojnic s spominki, vendar sem si raje kupila točen sladoled, ki sem ga pojedla med hojo nazaj do avtobusne postaje, kjer nas je avtobus peljal nazaj do našega avta.

Ogled slapov Krke priporočam vsem, še posebej pa osvežitev v reki. Bilo je zelo zabavno in bi ta izlet zagotovo ponovila.

Lucija Koren, 7. b

Razredi se predstavijo

V petek, 24. 6. 2016, se je izteklo še eno šolsko leto. Učenci so se pred dolgimi in brezskrbnimi počitnicami poslovili drug od drugega tudi s proslavo, na kateri se je vsak razred predstavil. Objavljamo fotografije in opise razredov tretje triade – od 6. a do 8. b.

6.a smo najbolj poznani po tem, da smo zanimivi, živahni in zabavni. Najraje imamo športno, geografijo in likovno. Med seboj smo povezani in se dobro razumemo.
V spomin so se nam najbolj vtisnile proste ure, metanje vodnih balonov in seveda odmori.
Med počitnicami si želimo čim več morja in druženja, za prihodnje šolsko leto pa čim manj ocen.

scan0009

scan0010

6.b smo najbolj poznani po tem, da smo med seboj zelo povezani, se dobro razumemo in se radi zabavamo. Najbolj uživamo ob dnevih dejavnosti. Seveda imamo radi tudi pouk. Najraje imamo slovenščino, angleščino in športno vzgojo.
V letošnjem letu smo uživali vseh 10 mesecev, najbolj pa se nam je vtisnila v spomin jesenska ekskurzija v Maribor in zaključna ekskurzija v Logarsko dolino.
Med počitnicami si predvsem želimo zabave in druženja, v prihodnjem šolskem letu pa veliko zabave in lepih ocen.

scan0007

scan0008

7. a. smo najbolj poznani po tem, da smo najmanjši razred na šoli, a smo kljub temu precej živahni, predvsem med odmori. Najraje imamo športno in glasbo. Med seboj se dobro razumemo in znamo držati skupaj, včasih pa se tudi skregamo.
V letošnjem letu se nam je najbolj vtisnila v spomin šola v naravi v Fiesi, kjer smo resnično uživali, še posebej zadnji večer, ko smo imeli disko. Všeč nam je bil tudi šolski disko, ki so ga organizirali 9. razredi in vsi dnevi dejavnosti.
Med počitnicami si želimo predvsem počitka, da bomo dobro pripravljeni na novo šolsko leto. Upamo, da bodo počitnice čim dlje trajale. V prihodnjem šolskem letu si želimo manj domačih nalog in več dni dejavnosti.

scan0011

scan0012

7. b smo najbolj poznani po tem, da se radi udeležujemo športnih prireditev in tako imamo tudi vsi najraje športno pa tudi glasb0.
Med seboj se večinoma kar v redu razumemo, včasih se tudi skregamo, a se hitro pobotamo.
V letošnjem letu se nam je najbolj vtisnila v spomin šola v naravi. Najbolj smo se zabavali, ko smo se v športnih igrah in drugih tekmovanjih spopadli z učenci Osnovne šole Bovec.
Med počitnicami si najbolj želimo počitka, zabavnih dogodkov ter druženja, v prihodnjem šolskem letu pa manj učenja in manj pouka.

scan0013

scan0014

8.a smo najbolj poznani po našem Ginku, ki smo ga skupaj posadili pred šolo, zelo radi prostovoljno pomagamo drugim, se vključujemo v razne projekte, smo zabavni in komunikativni, zato se dobro razumemo z vsemi razredi.
Všeč so nam predmeti pri katerih se lahko sprostimo in spoznavamo nove stvari na drugačne in zabavnejše načine. Kot razred smo vsako leto bolj navezani drug na drugega, imamo se zelo radi in smo pravi prijatelji.
V letošnjem letu se nam bo najbolj vtisnil v spomin zanimiv pripetljaj našemu sošolcu. Med odmorom, ko smo bili vsi v razredu, se je spotaknil in si na robu table raztrgal kavbojke in spodnjice. Cel razred se je ob tem pošteno nasmejal.
Počitnice si želimo preživeti čim bolj mirno in sproščeno z veliko druženja, saj se bomo kot razred še bolj povezali in s skupnimi močmi lepše in lažje preživeli naslednje leto. V naslednjem šolskem letu si želimo lepe medsebojne odnose, veliko uspeha in še več sodelovanja v projektih, ki nam pomagajo spoznavati nove ljudi in kulturo sveta na zabavnejše načine.

scan0017

scan0018

8. b smo najbolj poznani po živahnosti in ukvarjanjem s športom. S ponosom lahko povem, da so naši fantje letos organizirali šolsko ligo, na kateri so tudi osvojili 1. mesto. To je dogodek iz letošnjega leta, ki se nam bo vsem najbolj vtisnil v spomin.
Med vsemi predmeti imamo najraje športno, likovno in glasbo. Med seboj se dobro razumemo in si velikokrat priskočimo na pomoč.
Med počitnicami si želimo predvsem spočiti in uživati, v prihodnjem letu pa je želja vseh nas, da bi se kar se da zabavali in doživeli nepozabne skupne trenutke.

scan0015

scan0016

Nogometni turnir na OŠ Duplek

Na OŠ Duplek se je odvijal turnir v nogometu. Na idejo so prišli učenci 8. b, pri organizaciji in izvedbi pa sta jim pomagala učiteljica Barbara Ivančič in učitelj Primož Kramberger. Učenci organizatorji so bili Tibor Roj, Jure Kores in Nino Kukovec.

Tekmovali so vsi dečki od 6. do 9. razreda ter si sami izbrali ime ekipe. Tako so se pomerili:
1. DUPLEŠKI SLAVČKI (6. a)
2. DUNAJSKI ŠNICLI (6. b)
3. JABOLČNI ZAVITKI (7. a)
4. TOPLOVODARJI (7. b)
5. EKIPA ZA ŠTEVILO (8. a)
6. MASTNI DEČKI (8. b)
7. BAD BOYS (9. a)

Na tekmah so sodili:
1. Jure Kores, 8. b
2. Tibor Roj, 8. b
3. Nino Kukovec, 8. b
4. Lan Damiš, 7. b
5. Žak Jesenik, 7. b

Tekme so potekale med prostimi urami na šolskem igrišču. Največji derbi je bil med ekipama Mastni dečki in Bad boys, ki se je končal z izidom 2:0. Kot zmagovalci se bodo Mastni dečki borili proti učiteljem. Kdor zmaga, bo šampion.

Vsi učenci so se tekem z veseljem udeležili, vendar je prišlo med nasprotnimi ekipami do kar nekaj nepotrebnih sporov, tudi na zadnji tekmi je bilo precej napeto.

O turnirju sem se pogovarjal z Ninom A. Kukovcem, enim izmed organizatorjev in članom zmagovalne ekipe.
1. Kako se počutite kot zmagovalci?
Nino: Zelo sem vesel in ponosen. Vem, da smo najboljši.

2. Kako ste se počutili pred velikim derbijem?
Nino: Bili smo živčni, vendar optimistični in smo vedeli, da bomo zmagali.

3. Boste premagali učitelje?
Nino: Seveda jih bomo.

4. Je bila organizacija težka?
Nino: Ne, imeli smo idejo in jo izpeljali.

5. So sodniki imeli kaj težav z navijači in igralci?
Nino: Da, saj se velikokrat niso strinjali s sodnikovo odločitvijo.

6. Nekateri so mnenja, da zadnje sojenje ni bilo pošteno in je bilo sojeno v korist Bad boysov.
Nino: Da, saj so bili igralci fizično močnejši od sodnika, zato se jih je bal.

7. Je moral kdaj sodnik med pretepom igralcev posredovati?
Nino: Da, na dveh tekmah – med Jabolčnimi zavitki in Ekipo za število ter na finalni tekmi.

8. Kaj meniš o vašem golmanu, ki je prejel najmanj golov?
Nino: Klemen je odličen glede na to, da en teden pred tekmo ni vedel nič o branjenju, vendar je imel zelo dobro obrambo.

9. Bi rad kaj povedal kaj vašim navijačem?
Nino: Hvala za podporo in dobro vzdušje. Upam, da bo tako tudi proti učiteljem.

Hvala za tvoj čas.

Maj Garb, 6. b

Šolski parlament 2016

Na Osnovni šoli Duplek smo kot vsako leto sklicali šolski parlament. Tako smo se predstavniki šolskega parlamenta (od 6. do 9. razreda) srečevali vsako sredo v januarju in februarju prvo šolsko uro.

Letošnja tema šolskega parlamenta so bile pasti mladostništva. Vsako uro smo se pogovarjali in debatirali o tem, kakšne pasti poznamo, kako jih prepoznati in kako bi jih odpravili. Nato smo med desetimi predstavniki volili tri, ki so se 25. marca 2016 udeležili zasedanja šolskega parlamenta v prostorih ZPM v Mariboru. To smo bili Doroteja Čeh, Mitja Ornik in Ajda Lobenwein.

2016-03-18 12.45.50

20160318_124407

V prostorih ZPM, kjer je potekalo srečanje šolskega parlamenta osnovnih šol okolice Maribora, so nam prostovoljci predstavili potek zasedanja, nato pa smo se razdelili v skupine in debatirali o določenih temah za našo skupino. Nato je vsaka skupina svojo temo predstavila ostalim skupinam. Na koncu smo izmed sedmih skupin izbrali pet predstavnikov, ki so kasneje predstavljali Maribor na zasedanju šolskega parlamenta v Ljubljani.

Neizmerno smo uživali, saj smo imeli edinstveno priložnost spoznati, kako potekajo zasedanja v parlamentu.

Doroteja Čeh, 9. a

Šport in špas

V soboto, 14. 5. 2016, sta se naša šola in vrtec ponovno udeležila športnega dogodka Šport in špas.

Dan smo preživeli v prostorih šole, saj nam je slabo vreme onemogočilo gibanje v naravi. Kljub temu smo preživeli lep sobotni dopoldan. Športno druženje so nam omogočili tudi donatorji: trgovina Jager, sladoledarna Kremko in lekarna Duplek, za kar smo jim vsi udeleženci iskreno hvaležni. Dogodek smo izkoristili tudi za otvoritev Gibalnice, ki smo jo prejeli od Dobrodelnega združenja Koraki za korakce in si v ta namen oblekli njihove majice.

Otroci in učenci smo se s starši zbrali v jedilnici, kjer je ravnatelj vse lepo pozdravil in povedal, zakaj smo se zbrali in kako bo potekal dan. Najprej smo vsi otroci pojedli malico. Nato so vrtčevski otroci skupaj s starši in vzgojiteljicami odšli v šolsko telovadnico, kjer je sledilna slavnostna otvoritev Gibalnice. Otroci so z navdušenjem preizkušali vse ovire na poligonu, se plazili, skakali in zabavali. Potem so se umaknili v prostore vrtca, kjer so nadaljevali z raznimi športnimi igrami.

Učenci smo se razdelili po triadah. Učenci podružnic in prve triade so se v telovadnici preizkusili v poligonu. Učenci druge triade se tekmovali v premagovanju ovir in v drugih hitrostnih igrah. Učenci tretje triade pa smo v jedilnici plesali z znanim plesalcem Juretom Kranjcem, najpogumnejši fantje so kljub slabemu vremenu na šolskem igrišču igrali nogomet, nato smo preizkusili tudi novo gibalnico ter se za zaključek pomerili v odbojki.

ŠinŠ

ŠinŠ3

ŠinŠ1

Obiskala nas je tudi čebelarka gospa Suzana Lorbek. Lahko smo poskusili njene medenjake z orehi in med. Na voljo smo imeli tudi kruh s čemaževim namazom in čaj z zelišči društva Melisa. Kdor je želel, pa si je lahko izmeril krvni tlak.

ŠinŠ2

Prijetno druženje smo zaključili s podelitvijo priznanj za najmlajšega in najstarejšega udeleženca ter najštevilčnejšo družino. Hitro je minilo in upam, da bomo Šport in Špas še kdaj ponovili.

        Nina Pečar, 7.a

Intervju z učenci 9. a

Pogovarjali sva se z Laro, Evo F., Niko, Nušo, Evo Z., Tijo, Nejcem, Davidom in Sebastjanom iz 9. a, ki že naslednje šolsko leto odhajajo v srednje šole.

9. razred3

1. Sedaj, ko končujete 9. razred, zagotovo obujate spomine na vsa leta na tej šoli. Kakšni občutki se zbujajo v vas, kateri dogodek vam je najbolj ostal v spominu?
Vsi: Najbolj so se nam v spomin vtisnili Halloween disko, šola v naravi v 7. razredu in vsi končni izleti. Pa tudi dejstvo, da smo se zelo dobro razumeli kot razred, še posebej zadnje leto. Pretresel nas je odhod Alberta, za katerega smo izvedeli komaj en dan prej. Cel teden smo jokali in ga še zdaj pogrešamo.

2. Boste pogrešali sošolce? Kaj boste najbolj pogrešali na šoli?
Vsi: Jaaaaa….
Lara: Stike bomo poskušali obdržati in upam, da se bomo do konca leta še bolj povezali.
Vsi: Pogrešali bomo tudi razrednika.
Tija: Želve in paličnjake.
Lara: Šolski šmorn.
Vsi: Druženje na kavčih med odmori.

3. Kateri razred ste najraje obiskovali? Zakaj? Kateri razred vam je bil najzahtevnejši?

Vsi: Najraje smo obiskovali deveti razred, ker smo se najbolj povezali, je pa bil deveti razred poleg osmega tudi najzahtevnejši.
Nuša: Osmi mi je bil najzahtevnejši, saj smo dobili tri nove predmete. Fiziko, kemijo in biologijo.

4. Kateri predmet ste najraje obiskovali? Zakaj?

Nika: Športno.
Eva F.: Zgodovino. Učiteljica za zgodovino je zelo fajn, ker ti vse razloži.
Tija: Ne učimo se samo o zgodovini, ampak tudi o tem, kaj se dogaja po svetu.

5. Kje ste pridobili največ znanj?

Vsi: Pri matematiki. (smeh)

6. Kaj pripravljate za valeto?

Vsi: Smo malo v zaostanku. (smeh)

7. Kdo so vaši soplesalci?
Tija: Nejc Lorber.
Nika: David Lazič.
Eva Z.: Aleks Lorenčič.
Eva F.: Sebastijan.
Nuša: Rene Ravnjak.

8. Imate kakšno sporočilo mlajšim generacijam?

Nika: Ja. Naj prej začnejo pripravljati valeto.
Tija: Naj se že prej povežejo, ker je potem težje.
Nuša: Učite se sproti.

9. Se splača potruditi?
Vsi: Jaaaa!

10. O katerem poklicu pa sanjate?
Tija: Arheologinja.
Nika: Logoped.
Eva: Učiteljica.
Eva F.: Ne vem še.
Nuša: Še tudi ne vem.

11. Kaj pričakujete v prihodnosti?
Vsi: Uspeh in da bi se še dalje razumeli.

Zahvaljujeva se 9. razredom za odgovore in jim želiva veliko sreče v prihodnosti.

Eva Zelnik, 8. a in Žana Ivana Halužan Sagadin, 6. b

Intervju z g. Martinom Tomažinom

Ko smo bili na ekskurziji na Pop TV-ju, sem imela tudi intervju z raziskovalnim novinarjem Martinom Tomažinom.

1. Kaj se zgodi z novinarjem, ko se odpravi na nevaren teren? Se je vam to že zgodilo? Kje je nevarno snemati?
Moraš biti zelo previden, saj jih je zelo veliko. Ja, se mi je in to takrat, ko se bili leta 2012 v Ljubljani in v Mariboru protesti. Zelo nevarno je tudi snemati na avtocesti, kjer se avtomobili zelo hitro vozijo. Pa tudi v predorih, kjer se moramo prej zmeniti z DARS-om. In seveda tudi na gradbiščih.

2. Vas je kdaj strah, ko greste kam?
Jaz sem tak človek, da me načeloma ni strah iti kam, mogoče si kdaj kam ne želim iti, ali kakšne neprijetne teme ne želim obravnavati. Grozno je snemati takšne teme, ko nekdo umre ali kaj podobno tragičnega.

3. Kakšen je vaš delovnik?
Moj delovnik se začne okoli devetih, pol desetih. V službi smo do nekje sedmih. Delamo pa prvi teden 5 dni, drugi tudi, nato delamo 7 dni in za tem smo ponavadi 7 dni prosti. Saj se nam, novinarjem, nabere zelo dosti ur.

4. Koliko ljudi pa ponavadi snema eno oddajo, vključno z voditelji?
Za oddajo 24 ur nas je v redakciji okoli 20 novinarjev, ampak delamo različno. Včasih nas je v službi 15, včasih pa 5. Potem sta še tukaj 2 voditelja, približno 5 ljudi v režiji, … Vse skupaj pa se že lahko približa številki 100.

5. Vas je že kdaj kdo tožil zaradi kakšne trditve ali novice, o kateri ste poročali?
Ne, tožili me še niso.

6. Kako se razumete z novinarji drugih TV hiš?
Razumemo se dobro. Med sabo se poznamo in se tudi večkrat na terenu ‘pohecamo’.

7. Kaj vas je navdihnilo za vaš poklic?
Mogoče radovednost. Začel pa sem s tem poklicem, ko sem končal s srednjo šolo in to čisto naključno.

8. Kako lahko nekdo postane novinar?
Novinarstvo je pravzaprav obrt, saj se ga lahko sam naučiš, obstaja pa tudi šola za to. Moraš se znati obnašati in obstajajo neke zakonitosti glede televizijskega dela.

9. S čim se ukvarjate v prostem času?
Rad smučam, kolesarim, igram tenis, … Veliko vrst športa, rad pa tudi potujem.

10. Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Za enkrat bom še vztrajal tukaj. (smeh)

11. Vedno ste tako urejeni. Kdo skrbi za vaš videz?
Za videz skrbijo stilisti.

12. Kako dolgo pa potrebujete z ličenje? Se naličijo tudi moški?
Ja, tudi moški se naličijo, da na televiziji izgledajo normalno. Za to potrebujejo okoli 5 minut, ženske pa tudi okoli pol ure.

Tomažin

Hvala g. Martinu za deljenje majhnih skrivnosti in nepozaben izlet na Pop TV.

Žana Ivana Halužan Sagadin, 6. b

S šolskimi Koraki v nov dan…