Arhivi Kategorije: Na krilih domišljije

Učenci ustvarjajo pri pouku.

Tekma med počitnicami

Med počitnicami sem doživel veliko zanimivega. Bil sem na morju na otoku Viru, kampiral sem v Radovljici ob reki Savi ter obiskal tekmo NK Maribora.
Bila je tekma sezone, Maribor proti Astani iz Kazakstana in stadion je bil nabito poln. Veliko ljudi je hotelo priti na tekmo, zato je bila čakalna vrsta pred Vijolčno bajto zelo dolga. Na karte smo čakali štiri ure, komaj sem čakal, da jih dobim v roke. Na dan tekme je bilo vzdušje pred stadionom veselo, igrali so mali nogomet, bile so stojnice, risanje po obrazu, prodajale so se tudi še zadnje vstopnice. Nekateri so bili pijani že pred tekmo. Ko se je tekma pričela, sva se z očetom odpravila na stadion, kupila sva štiri karte,saj sva povabila še sosede,ki so z veseljem prišli. Tekma se je začela in Maribor je v dvanajsti minuti prejel gol,vsi smo mislili,da je že vse izgubljeno,nato pa je Maribor zadel,vsi smo se veselili. Na koncu je bil rezultat izenačen.
Čez en teden je bila povratna tekma v Kazahstanu in Maribor je izgubil ter se ni uvrstil v ligo prvakov. Prepričan sem,da bodo imeli več sreče prihodnje leto.

Nino A. Kukovec, 8.b

Tutti-frutti počitnice

Letošnje počitnice so bile zelo pestre. Že na zadnji šolski dan smo se s sošolkami zabavale na praznovanju mojega rojstnega dne. Čeprav mesec kasneje, je bilo to praznovanje najboljše doslej, najbrž tudi zato, ker smo se končno lahko brezskrbno zabavale. Pred nami so bili težko pričakovani počitniški dnevi.

Že naslednjega dne sem v teh počitnicah prvič pakirala kovčke, saj sem s sestrično odšla na dvotedenski jezikovni kamp v Anglijo. Po celodnevni vožnji in spoznavanju novih prijateljev smo se ustavili v Parizu. Naslednje jutro smo se podali v Disneyland. Vožnjo z vlakcem po Disney Villageu, skozi labirinte do znamenitega Disneyevega gradu, smo zaključili v Walt Disney Studios in se po razburljivem, a napornem dnevu vrnili na avtobus, da nas pelje do našega končnega cilja, do Abbeya. Do Londona smo se peljali s trajektom. V poletni šoli Abbey Collaguea smo se pogovarjali in sporazumevali v angleščini, saj smo bili udeleženci z različnih delov sveta. Spoznala sem veliko novih prijateljev, z nekaterimi sem tudi ohranila stike. Na Collageu je billo zmeraj zanimivo. Po jutranjem bujenju smo pozajtrkovali ter se odpravili v učilnico, kjer smo imeli pouk. Utrdila sem znanje angleščine. Pouku so sledile zabavne aktivnosti kot so zumba, karaoke in podobno. Ko se je zvečerilo, smo se odpravili v disko ali na kakšne druge zabavne igre. Deset dni je minilo kot bi mignil in že smo se poslavljali – slovenski udeleženci smo se podali za dva dni še na ogled Londona. Zame nepozaben je znameniti Big Ben, palača kraljice Elizabete in Tower Bridge, za popestritev smo odšli v Muzej Madame Tousard, žal pa nismo imeli dovolj časa za obisk londonske znamenitosti London eye. Upam, da ga bom nekega dne še obiskala in si tudi podrobneje ogledala London. Od angleške prestolnice smo se poslovili na letališču, kjer sem se prvič peljala z letalom. Dnevi doma so prehitro minevali. Skoraj nikdar mi ni bilo dolgčas, saj sem se videvala s prijateljicami, včasih sem pazila tudi mlajšo sestro, dokler se z družino nismo odpravili še na morje. Na Hvaru smo preživeli nekaj mirnih dni, kjer sem si čas krajšala z branjem. Počitnice smo zaključili z obiskom Bohinjskega jezera, kjer smo se kopali in obiskali nekatere gorenjske naravne bisere kot jer na primer slap Savica in dolina Voje.

Počitnice so minile kot bi trenil. Bile so zanimive, napete ter polne pustolovščin, predvsem pa zelo raznovrstne. Čaka me naporno šolsko leto, ko se bo zame zaključilo neko obdobje, zato upam, da bom kaj podobnega lahko izkusila tudi prihodnje leto.

Lara Weingerl, 9.a

Usodna ljubezen

Julija, hčerka Capuletova,
na zabavi je bila
in zagledala Romea Montegovega,
smrtnega sovražnika.

Romeo pritihotapi se
do balkona Julije,
sliši objokovanje
lepotice Capuletove.

Ljubezen vzklila,
sovraštvo ubila,
v cerkvi pri menihu se bosta dobila
in se poročila.

Ker Romeo prijatelju bil je vdan,
iz Verone bil je izgnan.
Julija je bila potrta,
čisto vase zaprta.

Menih Juliji stekleničko je podaril,
ki za 42 ur jo bo ubil,
pismo Romeu poslal,
da z zvijačo bo družino pretental.

Romeo pisma ni dobil,
s stekleničko strupa se ubil.
Julija se je zbudila
in na koncu se tudi sama umorila.

Lara Weingerl in Tija Bračič, 9.a

Moje počitnice

Med počitnicami sem na začetku meseca julija odšla na počitnice na Hrvaško – Sv. Filip i Jakov.

Ker vsako leto peljemo s seboj prikolico, je naše potovanje trajalo dlje časa. Odšli smo ponoči ob približno enih ali pol dveh. V avtu smo z bratom in sestro zelo malo spali in smo zato bili zjutraj zelo utrujeni. Ko smo prišli v kamp, smo morali prikolico najprej postaviti. Pomagal nam je moj mrzli bratranec Tadej, tako da je bilo postaviti veliko lažje, kot če bi bili sami. Ko smo prikolico postavili, smo se šli kopat in tako se je prvi dan počasi zaključeval. Spati smo odšli hitreje, saj smo bili vsi zelo utrujeni.

V naslednjih dneh se je kar veliko dogajalo. V sosednjem kampu je bil Maiev sošolec z mamo in mlajšo sestrico, zato smo se z njimi veliko videvali. Večinoma smo bili na plaži, ob večerih pa smo odšli k Tadeju ali pa so oni prišli k nam. Prvih nekaj dni nisem imela družbe, čez par dni pa je prišel Tadejev sin Nik, ki je star enako kot jaz in sva prijatelja že od malega. Čez malo manj kot en teden so prišli še Vid, Lana in Nataša. Lana je Maieva sošolka. Ker je Vid eno leto mlajši od mene in Nika, smo se posebej ob večerih družili. Enkrat smo šli na napihljiva igrala, ki so postavljena v vodi. Voda je bila zelo topla in črna, za to me je bilo malo strah, ko sem šla v vodo, saj je podnevi tam veliko ježkov. Na srečo na nobenega nisem stopila. Ko je Maiev sošolec odšel, smo se kopali drugje in tako smo se z Lano in Vidom videvali tudi čez dan. Veliko smo plavali, skakali iz pomola, potapljali in se tunkali. En dan smo preživeli na otoku, saj ima Tadej čoln. Enkrat smo se šli na drug otok vozit s tubo. Na morju sem prav tako praznovala rojstni dan. Z družino smo šli v Zadar in v Biograd.

Ampak vsega lepega je enkrat konec, zato smo čez dva tedna odšli.

Gaia Konec, 9.a

Moje počitnice

Letošnje poletne počitnice sem preživela drugače kot prejšnja leta, saj sem bil večinoma doma.
Ko je imel ati dopust, sva šla v azil gledat majhne kužke, saj smo iz azila pripeljali tudi našega psa Roia. Ko sta starša hodila v službo, sva z bratom brez učenja uživala doma. Večinoma sem počivala na kavču in gledala televizijo, večkrat pa sem šla s sošolko v mesto. Ko sta imela oba starša dopust, smo šli v toplice. Večkrat sem tudi morala skuhati kosilo in počistiti in posesati tla. Z mamo sva šli na sprehod do Grmade, bližnjega hriba ali do gradu, od koder je čudovit razgled. Bili smo na sprehodu po najstarejšem mestu Ptuj, ki je lepo urejen. V zadnjem tednu počitnic sva šli z mamo po učbenike in šolske potrebščine. Prebrala sem tudi dve knjigi, eno angleško in eno slovensko. Moj brat je šel na maturantski izlet, s katerega mi je prinesel ročno uro, ki je temno zelene barve. Ko smo bili na obiskih pri družinskih prijateljih, sem se družila s prijateljicami. Moje doma preživete počitnice so bile zelo lepe.
Prišel pa je 1. 9 .2015 in s tem prvi šolski dan, ki je prinesel konec počitnic.

Eva Zečević Rojko 9. a

Kraljestvo in princeska

Nekoč v daljnem kraljestvu sta živela kralj in kraljica. Imela sta šest otrok, tri hčere in tri sinove. Najstarejša hčerka je bila zelo ošabna in ukazovalna. Najmlajša pa je bila ljubezniva in vedno prijazna do bratov in sester. Vsi so jo imeli zelo radi, mama in oče, ljudstvo in vsi sorodniki. Brati so jo zelo radi vzpodbujali in podpirali, sestri pa je nista nikoli preveč marali.

Nekega čudovitega dne pa se je najmlajša hčerka odpravila na sprehod po mestu, tako kot vsaki dan. Na poti v mestu je zagledala čudno staro gospo. Gospa je prodajala jabolka, a ko je mala princeska šla mimo nje, ji je gospa v roko potisnila nekakšen zvitek. Princeska ga je odprla in prebrala. Gospo je želela vprašati, kaj je ta zvitek, a gospe več ni bilo nikjer. Na zvitku je bil narisan obesek ter njeni sestri in bratje. Vsak na sliki je bil narisan s krono na glavi, ona pa z žezlom in najsvetlejšo, največjo krono na glavi. Takoj je razumela kaj to pomeni. Ona bo kraljica.

Čez nekaj let, ko je mama kraljica že umrla in je tudi očetu zdravje že pešalo, je oče vedel, da mora svojim otrokom predati kraljestvo. Nekega dne je vseh šest otrokov zbral v plesni dvorani. Tam jim je povedal kaj morajo narediti, če želijo dobiti kraljestvo. Naložil jim je tri naloge. Prva naloga. Okoli njegove palače so morali narediti še šest palač. Vsak je moral narediti svojo, popolnoma drugačno od drugih. Druga naloga. Vso palačo so morali opremiti z zlatom in srebrom ter z vsem najboljšim potrebnim pohištvom. Zadnja naloga je bila, da morajo ljudstvo prepričati, da verjame v njih. Vse naloge so morali narediti v pol leta. Najmlajšo hči je postalo strah, kako bo to naredila. Tudi ostali so bili zaskrbljeni. Delo se je začelo naslednji dan. Tudi najmlajša hči je začela kopati in delati svojo palačo. Med svojimi stvarmi je poiskala tisti zvitek, ki ga je podarila gospa. Ko ga je prijela v roke se je začel svetlikati in pokazalo se je besedilo. V besedilu je pisalo, da če želi imeti kraljestvo, mora delati enako, kakor piše v besedilu. Najmlajša hčerka je to upoštevala, pri tem pa ji je pomagal čudežni obesek. Vse je naredila tako, kot je pisalo. In v pol leta je na njenem ozemlju stala palača. Palačo je opremila z vsem potrebnim in izpolnila je tudi tretjo nalogo. Tudi njeni sorojenci so vse lepo končali ob pravem času. Ker so bile vse palače edinstvene, se kralj ni mogel odločiti, kdo naj dobi kraljestvo. Zato se je odločil, da bo vse prepustil ljudstvu. Vse ljudi je zato povabil v palače, da so za en dan postali kralji in kraljice ter se tako odločili, kdo bo njihov kralj ali kraljica. Ljudstvo se je na koncu odločilo za najmlajšo hči, ki je postala kraljica. Njeni sestri sta bili zelo jezni, ko so povedali, za koga se je odločilo ljudstvo. Tako sta svoje svari takoj pobrali in se odpravili po svetu. Našli sta svojo ljubezen in zadovoljno živeli. Najmlajša hči pa je dobila nadnaravno moč, da se je lahko sporazumevala z živalmi in rastlinami. Tudi poročila se je s princem in dobila ljubko princesko in malega princa.

Mala princeska je tako srečno živela do konca svojih dni, ljudstvo pa jo je oboževalo in jo obožuje še danes.

Žana Ivana Halužan Sagadin, 6.b

Slon in muha

Slon se je dolgočasil, užival je v senci. Mimo je priletela muha, vsa zgrožena, češ, da vsi mislijo, da je manj vredna od slona, ker je pač manjša.
“Misliš da se te bojim, ker si velik in močan,” se je kremžila muha. Sedela je na slonu in ga žgečkala. Slon se je hotel braniti, a je s tem poškodoval le sebe. Slon je naposled le omagal, muha pa je bila tako vesela, da je hotela vsem povedati o svoji zmagi.
Med potjo se je zapletla v pajkovo mrežo. Pajek jo je ujel. Postala je hrana navadnemu pajku.

Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.
Nina Pečar, 7.a

Moje počitnice

Kot vsi vemo, so počitnice najlepši dnevi šolarja. Še toliko bolj, če so to počitnice pred zadnjim in najtežjim razredom osnovne šole.

Sama sem jih preživela dokaj raznoliko. Seveda je bila glavna »aktivnost« počitek in lenarjenje, saj je treba nadoknaditi za preteklo šolsko leto. Ampak počitnice so tudi čas dogodivščin, potovanj in druženja s prijatelji. Moram priznati, da nisem bila preveč aktivna, vendar pa sem vseeno kdaj odšla na izlet z družino. Bila sem tudi kar dosti krat na morju. Štirikrat sem bila na Hrvaškem, vendar vedno za le par dni. Obiskovali smo različne lokacije, med njimi tudi Rovinj in otok Pašman. Letošnje kot tudi lanske počitnice sem dosti preživela tudi na Pohorju, saj je moj očim tam zaposlen kot oskrbnik koče. Seveda pa je bil najbolj kvalitetno zapravljen čas tisti, ki sem ga preživela z družino in prijatelji.

S prijatelji in sošolci smo se velikokrat dobili ter skupaj preživeli celoten dan, največ pa smo se družili kar preko Skypa (računalniški program za pogovor preko računalniških kamer), saj marsikdo ni imel časa ali možnosti, da bi se dobil v živo. Kljub temu pa smo s prijateljicami dostikrat odšle na kakšen sprehod, se pogovorile in pametno izkoriščale še zadnje dni počitnic.

Eva Frešer, 9.a