Arhivi Kategorije: Na krilih domišljije

Učenci ustvarjajo pri pouku.

Muc Mehkošapek

Muc Mehkošapek je bil mačji mladič, ki je živel z mano v Drvečem mestu, v drveči družini, kjer so me vedno zelo zgodaj budili.

Ponoči je muc Mehkošapek spal na mojih nogah. Želela sem si, da bi lahko šla v drugo deželo. V takšno deželo, kjer se ne bi drvelo in kjer me zjutraj ne bi budili prezgodaj. Budili bi me 20 minut pred začetkom pouka. Med to željo sem gledala Mehkošapka, ki me je v tistem trenutku popeljal v drugo deželo. Od presenečenja sem se popraskala po glavi. Zelo sem bila vesela, da me je muc odpeljal v to deželo, zato sem ga v zahvalo pocrkljala in pokrtačila. Mehkošapek je prijazno predel. Dala sem mu mačji prigrizek.

Muc Mehkošapek je imel tudi prijateljico mucko. Želela sem si, da bi imela mladičke. Želja se mi je uresničila. Muc Mehkošapek in muca Pikica sta dobila mladičke. Veliko sem se igrala z malimi mucki. Mucku, ki je imel črte, sem dala ime Črtek. Ko je bilo igre z mucki dovolj, sem se odpravila spat.

Dnevi so počasi tekli. Ko je minilo eno leto, je muc Mehkošapek odpeljal mene, skupaj z muco Pikico in vsemi mladički nazaj v drveče mesto. Ponoči smo pred vsaka vrata položili mucko. Drveče mesto je postalo svetovno Mačje mesto, kjer nihče več ne drvi.

Anamarija Muraus, 2.c

Ljubezenska za dečke

Vame jih je bilo deset;
ena Mira, ena Tija,
ena Florija,ena Vanja,
ena Sanja,
ena Saša, ena Nika,
ena Petra in Julija.

Zame se tepejo vsak dan,
a jaz pa naj ne bom zaspan.
A jaz sem bil le v eno Mavrino.

Nič ne morem pri tem,
ko Franček mi pravi,
da naj grem.
A kaj moram storiti sedaj,
življenje je tako,
saj časa ne morem zavrteti nazaj.

Mark Jeler, 3. c

Klara

Nekoč, nekje, za devetimi gorami in devetimi vodami je živela majhna punčka Klara,ki ni imela staršev,niti za sorodnike ni vedela kje so. Klara je živela pod krošnjo nekega drevesa ,ki je bil že zelo star. Živela je brezskrbno in se ni obremenjevala s tem, da nima staršev.

Nekega dne pa so prišli gozdarji in hoteli podreti njeno drevo. Ko je Klara to slišala, je bila zelo jezna in hkrati zelo žalostna. Klara se jim je uprla, ker pa je bila stara komaj 4 leta, je niso jemali resno in so se ji le smejali. Klara je zato postala še bolj jezna in se je odšla umirit v jezero. Med sproščanjem pa je zaslišala žago. Hitro se je oblekla in stekla k njenemu drevesu ki ga ni bilo več. Klara je začela jokati. Poiskati si je morala novo zavetje. Našla je jamo, v katero se je nastanila. Vsak večer se je spomnila na njeno drevo in začela jokati.
Tako je Klara počasi odraščala. Poiskala si je tudi prijatelje. Bile so živali iz gozda: zajklja Snežka, srna Lia, jazbec Miko, lisica Ana, medvedka Jan in Lan, sova Luna. Našla pa je tudi nekaj živali s kmetije: konj Cimet, kobila Sila in njuna dva žrebička Ina in Lina, psički Lizo in Piko ter muco Tačko in mačka Taffya. Z njimi se je družila in preživljala čas.

Danes je Klara dopolnila 15 let. Živali so ji pripravile zabavo in jo zelo presenetile in osrečile. Mimo je prijezdil princ in Klara se ga je vstrašila, saj že leta ni videla nikogar. Princ je iskal svojega psa, ki je tekel za srno. Princ je stopil s konja in vprašal Klaro, kdo je, kako dolgo je že tukaj, ali je sama in še mnogo drugih vprašanj. Klara mu je povedala svoje ime in koliko je stara ter da je tukaj že odkar se spomni, da pa ni sama, saj ima živali. Princ ji je povedal, da mu je ime Filip, kmalu bo dopolnil 16 let in bo okronan za kralja in da tukaj išče njegovega psa, ki je tekel za srno. Nato je princ povabil Klaro na njegov grad, Klara pa povabila ni sprejela, saj ni mogla zapustiti svojih živali, ki so ji pomagale in stale ob strani. Princ je odšel dalje, Klara in živali pa so se zabavale, plesale, jedle in se pogovarjale. Bilo je pozno in vsi so odšli spat.

Naslednji dan je odšla Klara nabirat jagode. Zaslišala je tih in nežen glas kot bi nekdo tiho jokal. Pogledala je v grmovje in videla majhno deklico, ki je objemala in stiskala k sebi majhnega prestrašenega kužka.Vprašala jo je, kaj počne tukaj in deklica ji je povedala, da je zbežala iz sirotišnice in videla kužka, ki je tekel za srno in ga kasneje videla ležati ob drevesu. Klara je takoj vedela, da gre za Filipovega kužka in vzela malo punčko in psička k živalim. Živali so ju lepo in prijazno sprejele. Minili so trije meseci in princ je spet prijezdil mimo Klare, živali, punčke in psička. Ko je princ videl svojega psa, je postal jezen in mislil, da ga je Klara ukradla. Klara in punčka sta mu razložili, kaj se je res zgodilo in ko je princ to slišal, je kužka podaril mali deklici. Princ jo je še vprašal, kako ji ji ime in ona je odgovorila, da ji je ime Lana. Filip je dal Klari sliko z letnico in nekaj dokumentov ter rekel,da ji bo to prišlo prav pri raziskovanju preteklosti.
Spet je bil večer in vsi razen Klare vso že spali. Klara pa je gledala slike in brala dukomente. Ni bilo treba dolgo brati, da je ugotovila, da so to dokumenti od kralja in kraljice. Kmalu za tem je ugotovila, da so vmes tudi njeni dokumenti.V se skupaj je povezala in na misel ji je prišlo, da je ona kraljeva hči, česar pa ni mogla verjeti. Bila pa je že zelo utrujena in je zaspala. Sanjala je o sebi, ko je bila še čisto mala in o tem, kako je jahala in se igrala z njenimi psi in očetom.
Zjutraj se je zbudila in ob njej je sedel princ. Povedal ji je, da je njegov oče poznal Klarinega očeta in da sta bila zelo dobra prijatelja, ker pa je Klara takrat izginila, je kraljestvo prepustil najboljšemu prijatelju. Tako je Klara zgodaj zjutraj, ko so še vsi spali, s Cimetom odjahala v kraljestvo, kamor sta jo spremljal tudi Filip in Pika. Ko je prispela na grad, je povedala kralju svojo zgodbo in da je tako ona dedinja prestola. Kralj se je spomnil prijatelja in tudi njegove majhne hčerke, ki je zdaj odrasla in stoji pred njim. Kralj ji je hotel dati prestol in vso kraljestvo, ampak ni mogel. Klara mu je povedala, da ne želi biti kraljica, ampak da je želela izvedeti resnico. Kralj ji je za čas obiska dal lepo in razkošno sobo, za njene živali pa prijeten in velik hlev, dal pa je tudi prostor kot gozd za gozdne živali. Vsem je bilo zelo prijetno. Klara in Filip sta bila vedno bolj zaljubljena in nekega dne pod zvezdami je Filip zaprosil Klaro. Klara je bila že zelo dolgo na skrivaj zaljubljena v Filipa in mu z veseljem in ponosom rekla, da se bo z veseljem poročila.
Napočilo je kronanje in za tem poroka. Tako so bili vsi srečni in zaljubljeni. Za Lano pa sta skrbela Filip in Klara.
Kaja Breznik, 6.b

V kinu

Med počitnicami sva s starejšo sestro Patricijo odšli v Kolosej. Najprej sva kupili karte za ogled risanke Hotel Transilvanija 2. V dvorani sva potrebovali tudi prigrizek. Jaz imam zelo rada sladkorno peno, zato sem si jo tudi naročila. Bila je rumene barve in imela je bananin okus. Moja sestra pa si je naročila nacho sir. S prigrizki sva odšli v dvorano. V dvorani je bilo zelo veliko otrok. Poiskali sva svoja sedeža in se udobno namestili. Ugasnile so se luči in risanka se je začela. Najbolj mi je bila všeč mala netopirka Manca, ki ima zelo rada ljudi. Risanka je trajala zelo dolgo. Bilo je veliko smešnih prizorov, zato smo se veliko smejali. Zelo sem uživala. Starša sta mi obljubila, da si bom še večkrat šla ogledat premiero kakšne nove risanke.

Teja Pivec, 2.a

Klopotec

Klopotec, klopotec,
lepo se vrtiš,
škorce odganjaš,
zaspance budiš.

Klopotec, klopotec,
lepo se vrtiš,
o babah in dedih
veliko gučiš.

Klopotec, klopotec,
lepo se vrtiš,
jesen nam oznanjaš,
grozdje zoriš.

Klopotec, klopotec,
lepo se vrtiš,
s svojim pa zvokom,
brače budiš.

Klopotec, klopotec,
lepo se vrtiš,
ob tvoji zvokih
kaj hitro zaspiš.

Luka Lonec, 8. a

Jesen

Jesen je vedno lepa. Všeč mi je, ker nabiram kostanje z atijem in opazujem naravo. Slišim lahko lepo petje ptic, ki so doma v gozdu. Ko hodim, mi pod nogami šelestijo obarvani listi. Gledam, kako se v vetru zibajo drevesa in s kostanjev padajo ježice. Jesen je moj najljubši letni čas, ker imam takrat tudi rojstni dan.

Neža Lonec, 3.a