Vsi prispevki, ki jih je objavil/a David Ferčec

Revščina

Zdravo. Z vami sem samo še danes in jutri. Današnja tema mogoče komu ne bo všeč, ampak je o njej treba govoriti.

Za nami so novoletni prazniki, kar v mnogih državah pomeni prav to zelo veliko zapravljanje. Nekateri celo vzamejo kredite zato, da se imajo med prazniki lepo. Kaj, če bi ta denar raje darovali v dobrodelne namene, tistim, ki sploh ne poznajo božiča, kot ga poznamo mi. Če se vprašamo, kam gre denar, ki ga darujemo v razne svetovne organizacije, ima vsak svoje mišljenje. Vedeti moramo, da niso samo tisti revni, ki jih oglašujejo organizacije, ampak so tisti, ki potrebujejo osnovna sredstva za preživetje, lahko zelo blizu nas, samo ozreti se moramo. Na svetu je več kot 7,000,000,000 ljudi, od tega je 745,200,000 ljudi revnih. V resnici si niso vsi sami krivi, da so tam, kjer so, nekaj so krive okoliščine. V glavnem, na tem svetu je veliko ljudi revnih, dajmo jim pomagati, to ne pomeni, da moraš denar dati organizacijam, zagotovo poznaš koga v bližini, ki ne potrebuje denarja, ampak mogoče samo pogovor, da mu bo lažje. Zato naredimo nekaj dobrega tudi za druge, ne samo za sebe in tudi če je to samo beseda. Če bi v letu 2019 vsak izmed nas naredil nekaj dobrega, bi se tista ogromna številka lahko zmanjšala, mogoče ne za dosti, ampak tudi če bi se samo za nekaj, je že veliko. Zato dajmo nekomu polepšati dan.

To je bilo vse za danes upam, da se vas je tema dotaknila tako kot mene.

Pozdrave do prihodnjič.

David

Downhill

Pozdravljeni!

Danes res nisem imel ideje za blog, zato bom v današnjem blogu predstavil šport, s katerim se ukvarjam.

Šport s katerim se ukvarjam je downhill oziroma pravilno po slovensko spust s kolesom, nekateri pa mu rečejo samo spust. Prvo kot prvo, za ta šport sem se odločil, ker je v njem veliko adrenalina, hkrati pa tudi zelo veliko teorije. Preidimo k stvari… Spust je šport, pri katerem se spustiš po temu primerno urejenih poteh, ki so narejena na hribu. Da pa ni tako enostavno, imaš na poti mnoge naravne in umetne ovire. Po navadi so to razne skakalnice, korenine in zelo strmi spusti. Pri spustu so tudi različne kategorije, k katerim pa spadajo tudi posebna kolesa. Vsako leto je tekmovanje v ZDA, kjer tekmujejo najboljši s celega sveta. Tja pridejo že kakšen mesec in si morajo sami postaviti poti. Ker tekmovanje poteka v puščavi, je tam tudi zelo vroče. Tekmovanje prireja Red bull, ki je običajno tudi večini tekmovalcev sponzor. Slovenci imamo tudi evropsko prvakinjo Moniko Hrastnik. Če prav je v Sloveniji še vedno zelo malo kvalitetno urejenih poti, jih je vsako leto več. Spust postaja vse bolj prepoznaven in priljubljen šport. Žal pa je v spustu zelo veliko poškodb, običajno je to ključnica.

To je bilo vse za danes, upam, da vam je bil blog všeč in lepo se imejte do prihodnjič.

David

Potrošništvo

Danes vam bom predstavil enega izmed mnogih problemov potrošnikov 21. stoletja. Za primer sem si izbral avtomobile, lahko pa bi pisal tudi o drugih napravah, telefonih in podobno. Poanta je ista.

Imamo dražje in cenejše avtomobile. To se računa glede na porabo, materiale in predvsem na tehnologijo. Ta je danes zelo razvita. Na primer, pri nekaterih avtomobilih sploh ne rabiš več gledati na cesto. To tehnologijo lahko zlorabijo nepridipravi, več kot je je, bolj je njim v prid. Bi se vprašali, kako lahko v tako hitrem času sploh še delajo kvalitetne avtomobile. V starih časih so avtomobile izdajali maksimalno enkrat na leto. Ljudje si vsakih nekaj let kupujejo nove avtomobile. Malenkost tega bloga bi rad posvetil tudi Zemlji. Več kot je novih avtomobilov, več je starih, lahko kar rečemo odpadnih. Ali se ljudje sploh zavedajo, koliko denarja jim gre v zelo nesmiselne stvari. To je vprašanje nas potrošnikov, kdaj se bomo tega zavedali…

Lepo se imejte in se vidimo prihodnjič.

David

Šola

Pozdravljeni, moje ime je David. Star sem 14 let in obiskujem 9. razred Osnovne šole Duplek. Kot je očitno, je to moj prvi blog.

Ko sem se danes zjutraj zbudil, je bila prva stvar, na katero sem pomislil, šola, kar ni tako pogosto. Šola kot taka je meni osebno zelo dolgočasna, ampak je treba vedeti, da brez nje pa tudi ne gre. Pomisliti je treba, da nekateri otroci nikoli niso in nikoli ne bodo imeli možnosti obiskovati šole, še huje, namesto tega morajo delati težka fizična dela. Kar hočem danes sporočiti, je to, da si danes brez šole samo eden izmed tistih brez rednega dohodka. Ker smo v 21. stoletju, je predvsem pomembno, da se tega zavedamo. Mislim, da je čas, da se malo bolj poglobljeno spustimo v šolo. V osnovni šoli si devet ali več let, pomembno je, da se v tem času osredotočiš predvsem na šolo in učenje, v glavnem pa na ocene, saj v njej preživiš veliko ur svojega življenja. Jaz osebno se za šolo trudim po svojih najboljših močeh, čeprav mislim, da bi se lahko včasih tudi malo bolj. V glavnem, vse, kar hočem povedati, je, da si v šoli izbiraš, kakšno življenje boš imel.

Upam, da vam je bil tale blog všeč in da vam bodo tudi naslednji.

To je vse za danes, lepo se imejte.

David

Intervju s Cirilom Komotarjem

Opravil sem intervju s Cirilom Komotarjem, ki je znan kot avtomobilski novinar, fotograf in vloger. 

1. Kdaj ste prvič peljali avto?

Avto sem prvič peljal pri petnajstih. Na makadamu, daleč stran od drugih prometnih udeležencev. In seveda pod nadzorstvom očeta Cirila.

2. Katera znamka vam je najbolj všeč?

Ne morem izpostaviti samo ene. Bolj kot posamezne znamke, cenim dobre avtomobile. Ne glede, od kod prihajajo.

3. Ko ste bili v osnovni šoli, kaj ste si mislili, da boste po poklicu?

V osnovni šoli še nisem imel izdelanega mnenja o tem, kaj želim postati in kaj početi.

4. Kaj vam pomeni vaše delo?

Moje delo mi pomeni moj hobi. Pomeni pa tudi veliko odgovornost in obvezo.

5. Kdaj ste se začeli zanimati za avtomobile?

Avtomobili so mi bili položeni v zibelko. Z očetove strani, seveda. Navdušenec sem odkar pomnim.

6. Kaj vam pomenijo avtomobili?

Avtomobili mi pomenijo hobi in poklic. V njih in vsem, kar utegnejo ponuditi, neizmerno uživam.

7. Kaj si mislite o tem, da v Ameriki lahko vozijo avtomobile šestnajstletniki?

Šestnajst let je več kot dovolj za upravljanje avtomobila. A le ob primernem nadzoru in mentorstvu.

8. Kateri dogodek iz osnovne šole vam je najbolj ostal v spominu?

Hmm, prijateljske vezi, ki so se spletle takrat spletle, še danes držijo. Druženje s prijatelji, torej.

9. Kakšne ocene ste imeli?

Bil sem prav dober učenec.

10. Kakšno je vaše mnenje o šoli zdaj v primerjavi z otroštvom?

Šola je neverjeten dar. Je pa res, da bi morali biti šolski sistem optimiziran in prilagojen času, v katerem živimo. Koliko predmetov se recimo posveča varčevanju denarja? In pripravi na resnične, ne le teoretične življenjske preklope.

Cirilu se zahvaljujem ker si je vzel čas za ta intervju.

David Ferčec, 9.a

Teden otroka

Učenci šolske skupnosti smo se odločili, da bomo teden otroka posvetili učencem. Zato smo jim že v soboto, 29. 9. 2018, predstavili igre, s katerimi si lahko krajšamo prosti čas.

V tednu otroka smo učenci cel teden pripravljali igre v večnamenskem prostoru, tako so se lahko učenci od 6. do 9. razreda igrali igre v glavnem odmoru in varstvu.

V četrtek pa smo trije učenci predstavljali igre na podružnici v Dvorjanah. Zjutraj smo v telovadnici pripravili igre, potem so se pa vsako uro menjavali razredi.

Otroci so rekli, da jim je bilo všeč in da bi se takšni dnevi lahko večkrat ponovili.

David Ferčec, 9.a

Noč pod zvezdami v Ciglencah

Učenci z učno pomočjo smo se z našimi učitelji odpravili na kampiranje ob Lovskem domu v Ciglencah.

Ko smo prišli, je bilo postavljenih veliko šotorov. Najprej smo se  spoznali in učitelji so povedali pravila in navodila. Potem smo se razdelili po šotorih. Učitelji so nas razdelili v skupine, jaz sem bil v skupini, ki je poiskala les za ogenj. Ostale skupine pa so pripravljale večerjo, postavljale še preostale šotore in pripravile palice za peko hrenovk in sladkornih penic. Učitelj Žan nam je spekel meso na žaru. Pojedli smo večerjo in potem smo imeli prosti čas. Zvečer smo si pekli penice in hrenovke na tabornem ognju in počasi odšli spat. Zjutraj smo po hitrem postopku pospravili svoje stvari iz šotorov. Nato je sledil zajtrk. Po zajtrku smo nastavili svoje stvari, da jih je hišnik odpeljal do šole. Mi pa smo se peš odpravili proti šoli v Dvorjanah. Tam smo lahko poskusili streljati z zračno puško in si ogledali šolo. Ko smo vsi prišli na vrsto, smo odšli proti kulturnemu domu, kjer smo starejši učenci spekli palačinke za mlajše.

Nato smo odšli še v gasilski dom, kjer so nam gasilci pokazali svojo opremo in nas za konec poškropili.

David Ferčec, 9.a