Arhiv kategorij: Vrtiljak dogodkov

Članki o dogodkih na šoli, s šolskih eksurzij, dnevov dejavnosti, …

Kulturni dan ob dnevu samostojnosti ter božično-novoletno rajanje

V petek, 21.12.2018, smo imeli učenci od 6. do 9. razreda kulturni dan. Na ta dan nismo imeli pouka, ampak rajanje.

Nekaj dni prej smo se dogovorili, kaj bomo počeli tisti dan po razredih. V šolo smo prispeli ob 7.30 in odšli v razrede. Vsak iz našega razreda je moral prinesti snežinko, ki smo jo sami izdelali. Nekateri razredi so imeli rajanje, drugi pa obdarovanje z darili.

Nastopajoči na proslavi smo morali biti v jedilnici ob 8.00, čeprav se je prireditev začela komaj ob 8.20. Na prireditvi so nastopali tisti, ki so hoteli. Na začetku je nastopil pevski zbor z himno in pesmijo Perfect Eda Sheerna, kjer sta bila solista Vid in Alina iz 7. razreda. Preostali nastopajoči so peli, deklamirali ali igrali na kakšen inštrument.

Po prireditvi nas je čakala okusna malica, ki jo imamo vsi radi. To so bili hot-dogi. Nato pa je sledilo veliko rajanje, ki je trajalo kar od 9.30 do 11.30. Pripravili so ga učenci 9. razredov. Predvajali so same znane pesmi, ob katerih smo radi zaplesali. Po prireditvi pa nas je čakalo kosilo in smo se odpravili domov. Nekateri peš, drugi z avtobusom, po nekatere pa so prišli starši.

Upam, da bodo v tem letu tudi tako dobre prireditve, kot je bila ta.

Lara Klemenčič, 8.a

Učenci učencem – 2.del

V sredo, 12.12.2018, smo se že drugič letos zbrali v zgodovinski učilnici. Prireditev je bila obvezna za nadarjene učence in učence iz predmetov turistična vzgoja, seveda pa so se srečanja lahko udeležili vsi, ki jih je to zanimalo.

Prireditev se je začela okoli enih popoldne. Najprej sta nas glasbeno pozdravila učenca Jan in Žan iz 6. razreda, ki sta nam zaigrala na kitaro in violino. Druženje smo nadaljevali s potopisi. “Potovali” smo v Romunijo z Lio in v Barcelono z učenko Žano. Na naši poti smo spoznavali arhitekturo in značilnosti krajev. S pomočjo Aline in Lane pa smo kasneje odpotovali tudi v nebesa k angelom. S pomočjo ročnih spretnosti smo naredili tudi angelčke iz papirja, ki smo jih kasneje tudi lahko malo okrasili. Našo pot smo končali v telovadnici, kjer smo spoznali še športe, s katerimi se ukvarjajo učenci naše šole. Najprej smo se s pomočjo Urše in Tinota ogreli, kasneje pa smo še z njuno pomočjo zaplesali. Kasneje pa smo poslušali še predstavitev odbojke, nogometa, gimnastike.

Karolina Pernek, 8.b

Večer poezije in mladosti

V ponedeljek, 3. decembra, na rojstni dan največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, se je na naši šoli odvijal Večer poezije in mladosti. Zbrali smo se ob 17. uri in prireditev se je začela z govorom knjižničarke, nadaljeval pa z različnimi deklamacijami, recitacijami ter glasbenimi točkami. Nastopali so otroci vseh generacij in lahko bi rekla, da so letošnja tema bile muce, saj je večina mlajših deklamiralo pesem o teh živalcah. Slišali pa smo tudi mnoge inštrumente, kot so klarinet, harmonika in kitara. Nekateri pa so se nam predstavili s prečudovitimi pevskimi točkami. Po prireditvi smo še poklepetali ob vročem čaju in sladkih piškotih.

                                                                  Ema Bračko, 8.b

 

Božiček za en dan

Vsi smo veseli božiča, kajne? Vsi nestrpno odštevamo dneve, vsak dan v pričakovanju odpremo novo okence v adventnem koledarju in razmišljamo o vseh velikih darilih, ki nas bodo pričakale pod božičnim drevesom. Ampak mnoge družine s strahom odštevajo čas do božiča. Sprašujejo se, kako naj kupijo darila, ko pa nimajo niti za hrano. Zato smo že tretje leto učenci in naši starši priskočili na pomoč, kolikor je v naši moči. Že tretje leto namreč sodelujemo v dobrodelni akciji Božiček za en dan.

Vsak razred na šoli je dobil ‘svojega otroka’. Otroci, ki smo jih dobili, so bili približno naših let, zato smo se lahko lažje odločili kaj mu/ji bomo prinesli, tudi na podlagi naših interesov. Vsak učenec je v šolo prinesel majhno pozornost. Vsa manjša darilca so se kasneje združila v eno veliko. Darila smo nato okrasili, jih opremili z imenom prejemnika in jih oddali učiteljici Valentini Gaberšek Jančič, ki je bila kot vsa leta organizatorka te akcije.

Menim, da je akcija Božiček za en dan prečudovita. Ima prelep namen, in dejstvo, da lahko pomaga vsak od nas, je krasno. Upam, da se ta akcija ne bo zavrgla in bomo v njej sodelovali še nadaljna leta, ker z vsako malenkostjo, ki jo prispevamo, otroku polepšamo božič.

Ajda Rojko, 8.a

Kulturni dan: Sen kresne noči

V petek, 23. novembra, smo učenci od 6. do 9. razreda naše šole odšli na II. gimnazijo z namenom, da si ogledamo muzikal Sen Kresne noči. Ker se je predstava predvajala izključno ob 18. uri, je pouk potekal popoldne.

Ko smo prispeli na gimnazijo, smo od ravnatelja dobili prijetno povabilo v jedilnico. Tam smo se okrepčali z malico iz šole. Hitro zatem je ura odbila šest. Odšli smo v amfiteater.

V muziklu se premožen diktator Tezej pripravlja na poroko s Hipolito, kraljico še zadnjega domorodskega ljudstva ob izlivu reke Amazonke. Težave z ljubeznijo pa imajo še trije mladostniki. Hermija je zaljubljena v Lisandra, Helena pa v Demetrija. Nenadoma se Demetrij ogreje za Hermijo, predvsem zaradi njenega nesramno bogatega očeta, mafijskega šefa Egeja, ki Demetrija naravnost obožuje. Egej hčerko sili v poroko. Hermija in Lisander se odločita za beg, Helena pa njun načrt izda Demetriju. Istočasno se prepir zaneti tudi v vilinskem kraljestvu, kjer se kralj Oberon in kraljica Titanija prepirata zaradi Oberonovega skoka čez plot in njegovega nezakonskega sina. Po spletu Oberonovih čarobnih posredovanj se v tropskem deževnem gozdu, kjer se pobeglim zaljubljencem in vilinski kraljici pridružijo še amaterski igralci, ki pripravljajo poročni program, na kresno noč zgodi prava ljubezenska zmešnjava. Na koncu se vse uredi. Mladostniki so poparčkani, kot je treba, Titanija in Oberon se pobotata, Tezej pa s pomočjo magije spremeni diktatorjevo mišljenje.

Rezultat iskanja slik za sen kresne noči

Predstava je bila zelo zanimiva. Zabavno pa je bilo tudi to, da je vse potekalo v angleščini. Všeč mi je bilo, da so bile v predstavo vključene znane pesmi, da smo lahko prepevali ob njih, pa tudi to, da so bile v vsaki sceni prisotne izvirne koreografije, ki so muzikal še bolj popestrile.

Ajda Rojko, 8.a

Tradicionalni slovenski zajtrk v 8.a

Vsak tretji petek v novembru je Dan slovenske hrane. To je dan, ko je poudarek zajtrka na lokalni, domači hrani. Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk pa nas, učence, po šolah ter vrtcih opominja, kako pomembno je jesti zajtrk.

Tako kot vsako leto do zdaj smo dan začeli v jedilnici. Na mizah so nas že čakali mleko, med, maslo, kruh ter jabolka. Preden smo začeli jesti, sta nam dober tek zaželela ravnatelj in organizatorka šolske prehrane. Po končanem obroku smo se odpravili vsak v svoj razred. Naš razred je najprej igral, risali smo pregovore, z zaprtimi očmi narisali zdrav zajtrk po navodilih sošolca, … Pogovarjali smo se o zdravi prehrani ter sadjarstvu. Ko je ura odbila 9.05, smo odšli po malico, nato pa krenili na pot. Do sadjarstva Vogrin nas je spremljal 8.b, potem pa so odšli naprej. Gospa nas je ob prihodu prisrčno pozdravila in nam povedala nekaj o njihovem delu. S sinom sta nam pokazala hladilnico, v kateri hranijo jabolka. Odgovorila sta na vsa naša vprašanja ter nas povabila na jabolka in sok. Ugotavljali smo, katere vrste je katero jabolko, a nam ni šlo preveč dobro. Fantje so se malce igrali s psom, dekleta pa smo večino časa klepetala ter z učiteljico Majo božale muco Mimi. Na koncu smo se zahvalili za njihov čas ter jim podarili majhno darilo v zameno. Krenili smo nazaj proti šoli. Ker nam je ostala še ena ura, smo si izmislili jedilnik glede na naše kalorije. Tako se je naš dan zdrave prehrane tudi končal.

In kot pravi star rek: “Najprej jejmo, potem pa naredimo vse drugo.”

Lia Horvat Zupančič, 8.a

Prezračimo omare

V četrtek 25.10 2018, smo se ob 17. uri učenci in učitelji zbrali v večnamenskem prostoru ter pripravili mize in oblačila za izmenjavo. Vse se je začelo s tem, da smo učenci prinesli vreče polnih oblačil iz kabinetov ter jih razporedili po selekcijah deklice, dečki, ženske, moški, otroci, knjige, igrače in dodatki. Ko smo končali, so v šolo že prišli prvi obiskovalci za izmenjavo. Starši in otroci so si ogledali oblačila in izbrali, katere so hoteli. Te so lahko odnesli domov popolnoma zastonj. Na koncu dneva nam je ostalo veliko oblačil, katere smo pospravili v škatle in dali v knjižnico. Oblačila, ki so ostala, so učiteljice odnesle v dobrodelne namene, da jih lahko vzamejo tudi otroci, ki si popolnoma novih oblačil ne morejo privoščiti. Ob koncu dneva smo se še posladkali in nasmejali.

  Melanie Žlahtič, 8.b

Polaganje temeljnega kamna

V sredo, 24.10.2018, smo ob 17. uri imeli pred šolo v Sp. Dupleku slovesno prireditev ob polaganju temeljnega kamna za novo športno dvorano.

Otroci, glavni uporabniki bodoče dvorane, smo z zanimivim kulturnim programom predstavili, čemu vse bo služil nov objekt. Na začetku programa smo najprej pozdravili gospoda župana Mitja Horvata, nato predsednika upravnega odbora podjetja Lesnina MG oprema, Boštjana menedžerja, častno občanko Slavico Golob, ter še tri častne občane občine Duplek : Janeza Ribiča, Dakota Rebernik-a in Maksa Veleja. Zatem je sledil kulturni del srečanja. Predstavil se je mladinski pevski zbor Osnovne šole Duplek pod vodstvom mentorja Primoža Krambergerja, s pesmima Zemlja pleše ter Sing sing, folkloristi in harmonikaši.

Nato pa je bila beseda predana županu Mitji Horvatu, ki nam je na kratko povedal, kakšna je bila pot do današnjega dne in sicer polaganje temeljnega kamna za izgradnjo večnamenske športne dvorane. Povedal je, da je že večim generacijam tlela želja, da se zgradi večnamenska športna dvorana, kjer šolanje pripomore za športno vzgojo, ter dvorano, kjer bodo lahko tudi naši judoisti organizirali pokalna tekmovanja na domačih tleh in ne samo ti, vsa športna društva in vsi naši številni rekreativci, ki bodo dvorano rabili. In dodal, da bo ta dvorana za občino velika pridobitev. Ideje in projekti so bili že dalj časa zasnovani, ampak kljub težavam je bila ta dvorana v času krize na hladnem, a vedno prisotna v mislih ljudi, zato je lahko tudi danes toliko bolj vesel in ponosen, da smo dočakali dan oz. trenutek, ko se lahko reče, da je vse pripravljeno za pričetek gradnje tega objekta.

Ta dvorana naj bi imela štiri vadbene enote, od tega 3 prečna igrišča in fitnes prostor. Vzdolžno igrišče bo za rokomet, ki bo največje 40×20 metrov. V objektu bo tribuna za 300 sedežev, šolo pa bo objekt povezoval z zaprtim nadzemnim hodnikom.

Z nagovorom se je zahvalil župan tudi ekipi in izvajalcu Lesnina MG oprema in ekipi arhitekta gospoda Andreja Šnida, ter tudi vodji projekta gospe Nataliji Jakopec. Nato pa je sledil še kratek nagovor ravnatelja Đano Novaka. Ravnatelj Đano Novak je v svojem govoru poudaril, da je v prvi vrsti vesel, da se na šoli v Sp. Dupleku z gradnjo novih objektov razvija slovenski šport. Prav tako nam je povedal, da ga je neizmerno vesel, ker se profesionalna športniki tudi na ta način vračajo družbi in skrbijo za uspeh prihodnjih generacij.

Po kratkem premoru nadaljevanja so se predstavili še plesalci folklorne skupine OŠ Duplek v spremstvu mentorici Martine Milec Avberšek in Maje Ornik, zaplesali Spet nazaj v šolo, spremljal pa ju je Tomaž Pernek s harmoniko. Nato sta učenki Lia ter Ajda predstavili razmišljanje o šoli danes in kakšna bo v prihodnosti.

Za tem pa je prišel najpomembnejši trenutek današnjega srečanja, ko sta župan občine Duplek Mitja Horvat in predsednik upravnega odbora podjetja Lesnina MG oprema izvedla simbolično položitev temeljnega kamna za izgradnjo dvorane. Ajda in Lia pa sta pri tem v časovno kapsulo shranili svoj prispevek, zadnjo številko občinskih novic in šolskih Korakov, kjer bo varno spravljeno več desetletij ter čakalo, da jo odkrijejo naši zanamci. S tem so tudi vedno tvorili gradnjo večnamenske športne dvorane. Čisto za konec pa so nas še razveselili in nam zaigrali tudi Lukasovi frajtonarji.

To, kar smo čakali že veliko let, se bo zgodilo. Dobili bomo večnamensko dvorano.

Klara Gradišnik, 8.b

Otvoritev gradnje večnamenske športne dvorane

V sredo, 24.10.2018, je na igrišču pred šolo potekala otvoritev gradnje nove večnamenske športne dvorane, na katero smo čakali že nešteto časa.

Že dan pred prireditvijo smo lahko videli, da sprednje igrišče nima več mreže ter da so tam postavljeni koli. Učitelji so nam povedali, da se nam nasmiha sreča in to v smislu, da dobimo novo telovadnico. To so si želele že številne generacije pred nami.

Nastopajoči smo na prireditev prišli že okoli 16.00. Na igrišču smo lahko videli ploščo, ki so jo kasneje tudi zabetonirali, klavir, mikrofon,… Vsi organizatorji so bili malce živčni, tudi mi, nastopajoči, ter naši mentorji, predvsem pa veseli, da se bo končno začelo delati na športni dvorani.

Otvoritev se je začela s prisrčnim pozdravom napovedovalke, nadaljevala pa z govorom župana ter ravnatelja. Nastopil je pevski zbor, kateremu je sledila folklorna skupina, za tem pa še moj in Ajdin spis, z naslovom Naša šola skozi čas. Za tem sta župan ter vodja gradnje nanesla beton na leseno površino. Z Ajdo sva imeli to čast, da sva časovno kapsulo, ki bo ostala zakopana pod novo športno dvorano in čakala, da jo čez mnoga leta nekdo odkoplje, napolnili z Dupleškimi novicami, virtualnimi Koraki ter najinim spisom, nato pa jo spustili pod ploščo. Za zaključek so poskrbeli Lukasovi frajtonari z Golico. Nekateri so se odpravili tudi na pogostitev v jedilnico, drugi pa smo malce premraženi odšli domov.

Upam, da bom imela, dokler sem še tukaj na šoli, možnost tudi sama izkusiti to novo pridobitev šole in našega kraja.

Lia Horvat Zupančič, 8.a

Kaj se dogaja med odmori?

Med šolskimi odmori je vedno pestro. Za večino učencev je to najljubši del pouka. Učenci se med odmori običajno zadržujejo v učilnici in se pomenkujejo. Mlajši se lovijo po hodnikih, igrajo ali skačejo po razredih. Moji vrstniki se predvsem pogovarjajo ter obiskujejo paralelko. Večina pa jih po malici prepisuje naloge ter je sadje. Šolski odmori so predvsem čas, da si otroci oddahnejo, zabavajo in pripravijo na pouk.

Mia Miholič, 8. b

Naši šolski hodniki so zmeraj polni. Vsaki odmor pa tudi še v začetek ure. Po njih se sprehajajo tisti največji, tisti najmanjši ter drugi delavci šole.

Vsak dan ob približno enakem času, se na hodnikih dogaja enaka stvar. Naprimer na tej strani, ko imamo učilnice starejši učenci ter 4. razred, ponavadi srečaš večinoma sedmošolke kako sedijo na klopcah ter klepetajo o fantih. Fantje posedajo na spodnjih kavčih ali pa po hodnikih koga lovijo. Nas, osmošolce, vidiš na hodnikih redko kdaj. Razen če je kateri sošolec dežuren ali pa ne želimo biti v razredu kjer je vedno glasno. Devetošolci do zadnje minute sedijo v jedilnici, ko pa zvoni iščejo v kateri učilnici so. Tisti najmanjši tekajo po šoli, se skrivajo ali pa se pogajajo za sladkarije. Včasih ti dajo še kakšno petko ali pa kepico.

V glavnem vedno se kaj dogaja, če ne druga izveš kaj novega, spoznaš kakšnega novega prijatelja ali pa se zameriš učitelju, ki te opozori da moraš jesti v jedilnici oziroma ne smeš tekati po šoli.

Lia Horvat Zupančič in Ajda Rojko, 8. a

Med odmori je pravi čas, da učenci zaživijo, saj med poukom skoraj nimajo časa, da bi se pogovorili, si prepisali naloge, lovili, metali torbe in peresnice. Komaj v odmorih vidiš, kakšni so tvoji sošolci. Recimo v našem razredu je najljubše opravilo učencev metanje peresnic brez dovoljenja, včasih pa so tudi posamezniki, ki raje dajo tujo torbo v koš za smeti ali pa si jo samo podajajo po razredu. Med glavnimi odmori učenci ne pomislimo na malico. Punce najprej pomislimo, kdo te je že včeraj prosil, če mu posodiš svojo nalogo za prepisati, fantje pa na to, kateremu sošolcu bodo odnesli torbo na ženski WC. Kljub vsem nevšečnostim, ki jih lahko doživiš v odmoru, je še vedno to najljubši del dneva večini učencev, ki ne razmišljajo samo o učenju.

Alina Barbarič, 7. a

Odmori so na naši šoli zelo pesti.Učenci se lovijo, pogovarjajo, obrekujejo učitelje, prepisujejo naloge in si po razredu podajajo predmete, kot so na primer papirnati robčki, radirke, peresnice in še veliko več stvari. Včasih tudi kaj ušpičimo, česar ne bi smeli.
V glavnem, med odmori ti nikoli ni dolgčas, razen če te učitelj napodi v razred.

Zara Šauperl, 7. a

Med odmori se skoraj nič ne dogaja. Veliko jih sedi na klopeh pred učilnicami ali pa sedijo v učilnicah in na mizah. V učilnicah pa prepisujejo nalogo, rišejo po zvezkih in pišejo v njih. Velikokrat pa se tudi pogovarjajo, kaj se je dogajalo po šoli. Ta mesec so se začela spraševanja in se jih veliko uči. Med glavnim odmorom pa jedo malico tudi na hodnikih.

Lara Klemenčič in Valentina Stevanovič, 8. a

Med odmori se dogaja veliko stvari, ki jih učitelji spregledajo. Na primer, učenci prepisujejo naloge, se pogovarjajo, lovijo, premikajo mize, se smejijo, pišejo po tabli ter si tudi mečejo papirčke. Moji vrstniki pa obiskujejo druge razrede in dežurnega učenca. Med šolskimi odmori je vedno pestro saj takrat  poiščemo kotiček kjer ni v bližini učiteljev.

Melanie Žlahtič, 8. b

Na šolskih hodnikih se dogaja marsikaj. Mnogi se učijo, pogovarjajo in delajo domače naloge. Večkrat lahko slišiš tudi kakšen zanimiv in napet pogovor.

Karolina Pernek, 8. b