Arhivi Kategorije: Vrtiljak dogodkov

Članki o dogodkih na šoli, s šolskih eksurzij, dnevov dejavnosti, …

Šolanje v koronačasu

7.a so razmišljali o šolanju na daljavo…

Šola na daljavo mi ni všeč, saj se ne morem družiti s svojimi prijatelji. Res je, da jih lahko preko video klica vidim, ampak to ni isto. Svoje prijateljice hočem objeti, kar pa preko elektronskih naprav ne morem narediti. Tudi učiteljev ne morem hitro vprašati, da mi takoj razloži tisto, česar ne razumem. Je pa samo ena v redu stvar na daljavo – to, da lahko dlje spim.

Taja

Šola na daljavo je še kar zabavna, vendar težja od šole v živo. Včasih dobimo veliko dela, ki ga delam do poznega popoldneva. Pogrešam običajno šolo, saj sem rada s sošolci, tako pa sem v glavnem do popoldneva sama z bratom, ki ima prav tako veliko dela, saj obiskuje 4. letnik. Težja je tudi, saj če česa ne razumem, moram učitelju najprej poslati vprašanje, potem pa nekaj časa čakati, da mi odgovori.

 Všeč mi je, da imamo veliko videokonferenc, saj rada vidim svoje sošolce in učitelje. Po drugi strani, pa mi je všeč tudi delo na daljavo, saj se v svoji sobi prijetno počutim in lahko počasi, ter sproščeno delam za šolo.

 Pogrešam že svoje sošolce ter učitelje in komaj čakam, da se vrnemo v šolske klopi!

Maša

Ker smo še vedno doma in žal ne v šoli, tudi pouk poteka na daljavo. Način pouka na daljavo se mi po eni strani zdi zelo zanimiv, saj je nekaj novega in delamo z računalniki. Učimo se tudi novih stvari, ki jih lahko delamo z njimi.

Zraven dobrih in pozitivnih stvari pa sledi tudi nekaj slabega, kot na primer slabe lastnosti računalnika in interneta, ki včasih »zaštekata« in žal ne moremo nič storiti. Sedenje pred računalnikom pa na splošno škoduje našemu zdravju, saj posledice opažam tudi sam. In da sploh ne govorim o tem, da moram po 4-5 ur gledati v računalnik, ki škoduje mojim očem. Eden velikih problemov je tudi, da mi manjka razlaga, saj se delo na daljavo s poukom v šoli nikakor ne more primerjati. In ko smo v šoli pri pouku, se imamo zelo v redu in se naučimo veliko novega ter se seveda veliko bolj zabavamo. Manjkajo mi moji sošolci, ki jih že zelo pogrešam.

Hvala bogu, da imam psa, s katerim lahko hitro po pouku odidem ven na sprehod in se razgibam.

Klemen

Delo na daljavo je zoprno, zaprt si med štirimi stenami in ob sebi imaš računalnik namesto sošolcev. Včasih ti manjka razlaga ali pa pozabiš poslati nalogo in že ti srce razbija, kaj bo rekel učitelj.

Mateja

Pri šoli na daljavo mi je všeč, da si stvari lahko porazdelimo in, da imamo vsak dan vsaj eno video konferenco. Stvari, ki mi ni všeč, ni, ker ne dobimo preveč naloge. Seveda pa si želim, da se čimprej vrnemo nazaj v šolo.

Zara

Meni je delo na daljavo zabavno, pa tudi ne. Všeč mi je, ker z delom končam skoraj vedno že dopoldan in lahko popoldan izkoristim čas zase. Ni mi pa tako všeč, ker težje delam, saj so naloge težke in učitelji ne morejo takoj razložiti. Ampak se vseeno nekako znajdem in rešim. Ne maram pa tudi, da se delo na daljavo ocenjuje.

Staša

Karierni sejem

V ponedeljek, 16. 11. 2020, smo se učenci devetih razredov udeležili virtualnega kariernega sejma. Na njihovi spletni strani smo si lahko ogledali opise in videe najrazličnejših šol in njihovih programov, pogledali poklice prihodnosti in raznovrstne interesne dejavnosti, ki jih lahko obiskuješ po končanem pouku.

Zelo zanimivo je bilo to, da smo se preko spletne klepetalnice imeli možnost pogovarjati z ljudmi različnih ter razburljivih poklicev in z dijaki srednjih šol. Tako smo jim lahko zastavili vprašanja, ki so nas zanimala. Tudi učiteljem, dijakom in svetovalnim delavkam drugih šol smo imeli možnost zastaviti vprašanja o stvareh, ki so nas zanimala glede njihove šole, npr. mene je zanimalo, kako je glede vpisa na gimnazijo, kakšne so omejitve in kakšne ocene in rezultate je potrebno dosegati za štipendijo. Na vsa vprašanja sem tudi dobila odgovore, s katerimi sem bila več kot zadovoljna. Zdaj me sploh ni več tako strah trenutka, ko se bom morala odločiti in vpisati na srednjo šolo, saj mi je ta sejem s svojo vsebino neverjetno pomagal z odločitvijo.

Seveda pa ni manjkalo zanimivih, zabavnih in poučnih vsebin. Lahko si videl vse, od kuharskih oddaj do raznoraznih kemijskih eksperimentov in predstavitev jezikov. Tudi sama sem si ogledala eksperimentiranje. Bil je zelo zanimiv poskus.

Na koncu kariernega sejma sem seveda svojo odločitev predebatirala s starši. Povedala in predstavila sem jima vse, kar sem se naučila o moji izbrani šoli. Starša  sta mi rekla, da jima je šola zelo všeč, saj smo se o njej že pogovarjali pred kariernim sejmom in sta o njej vedela že veliko podrobnosti. Dodala pa sta še, da je moja odločitev na katero šolo se bom vpisala in da me bosta pri tem tudi podpirala, če je to tisto, kar si zares želim.

Tudi sama bi to svetovala drugim. Vpišite se na tisto srednjo šolo, katera vas veseli in veste, da želite to delo opravljati do konca življenja oz. upokojitve. Nikoli ne poslušajte drugih, saj boste to odločitev na koncu obžalovali. Predstavljajte si, kako je življenje lažje, če celo življenje opravljamo delo, ki ga imamo iz srca radi in nas radosti, kot pa če celo življenje opravljamo delo, ki ga ne maramo in nas dolgočasi. Karierni sejem nam je zagotovo bil zelo v pomoč pri spoznavanju šol in tega, kaj bi radi počeli v življenju in na koncu tudi pri spoznavanju samega sebe, saj smo se morali res poglobiti sami vase in razmisliti, kaj je tisto, kar nas v življenju resnično osrečuje.

Tia, 9. b

Snemanje dupleške himne

V četrtek, 1.10.2020, smo nekateri učenci imeli priložnost videti novo športno dvorano, saj smo s pevskim zborom snemali dele videospota za novo dupleško himno. Himna in video sta bila prvič javno videna ter slišana na otvoritvi nove športne dvorane.

Ob pol desetih smo se vsi pevci zbrali pred vhodom v dvorano. Ko smo vstopili, se je prav vsakemu izmed nas videlo navdušenje na obrazu. Posedli smo se na tribune in učitelj nam je dal nekaj navodil. Kasneje smo se vsi učenci postavili za tremi vrati ter počakali, da se snemalca pripravita, na to pa smo na učiteljev znak vsi stekli v dvorano. To smo posneli in ponovili še dvakrat.

Kasneje smo se vsi učenci postavili na tribune, zapeli refren dupleške himne in se pretvarjali, da navijamo na tekmi. Petje refrena smo sicer posneli že v torek, 29.9.2020, ampak brez kamere, torej samo zvok.

Ko smo s tem končali, smo se še vsi obuli in oblekli, saj smo posneli tudi prizor, kako tečemo zraven telovadnice. Za konec pa se je cel pevski zbor slikal zunaj, zraven telovadnice. Nato smo vsi odšli nazaj v učilnice in k pouku.

Na otvoritvi dvorane si je večina že pogledala himno in bili so navdušeni. Zaradi epidemiološke situacije je otvoritev sicer potekala s številnimi omejitvami, a zato ni bila nič manj zanima.

Veliko pozitivnih komentarjev je prišlo na himno, od mladih in tudi starejših. Tudi jaz sem himno že videla in moram reči, da sem se ob koncu zraven že smejala.

Kaja, 8.b

Kako je biti devetičar?

Sklepam, da marsikoga zanima, kako je biti najstarejši razred na šoli. Velikokrat kdo vpraša, ali je deveti razred težak in če se je treba učiti veliko, kako je z valeto in vpisi naprej. Na podobna vprašanja bom danes tudi odgovorila.

Za začetek naj vam povem, da 9. razred ni nič kaj drugačen od ostalih. Tako kot v 7. in 8. se moraš truditi z učenjem, saj se zaključene ocene štejejo za vpise na srednjo šolo. V sedmem razredu jih lahko zbereš 55, v osmem 65 in v devetem 55 – te točke dobiš s seštevanjem zaključnih ocen.  Učenja ni kaj veliko, niti kaj manj, kot ste navajeni v nižjih razredih, vendar, če želiš lepe ocene, se boš moral potruditi. Srednjo šolo si izbereš na podlagi tvojih ciljev, ki jih želiš doseči in tega, kaj želiš v življenju početi. Morda še do vpisov, ki so marca, ne boš prepričan, če si to res želiš, vendar vedi, da si lahko še vedno premisliš (se prepišeš na drugo šolo).

Učitelji postanejo dosti bolj razumevajoči, razen če pri njihovi uri veliko manjkaš. Imaš tudi privilegije, katerim mlajši ne morejo nasprotovati, npr. sedenje v zadnji vrsti avtobusa ter prehitevanje dolge vrste pri kosilu, če te le nihče ne zasači.

Moj najljubši del tega razreda je seveda valeta in pa organiziranje plesov – diskov. To ti vzame zajeten kup časa, vendar si po celotni organizaciji navdušen nad samim izidom vsega. Čeprav nam valeta zaradi virusa odpade, smo priprave začeli že januarja. Nihče se nikoli ni strinjal z vsem oziroma vsak je imel svoje ideje in tako smo se vsakih nekaj tednov skregali ter ugotovili, da so ideje skupaj še boljše. Izbrati si je treba temo in program, ki ne bo spraznil staršem denarnic. Tukaj pridejo na vrsto razna zbiranja denarja oziroma sredstev, ki bi jih potrebovali. Če ne drugega, s tem zmanjšate stroške za majice ali pa zaključni izlet.

Ko bo šolskega leta konec, si boste želeli vse še enkrat ponoviti. Morda se vam zdaj zdi to zelo daleč, ampak mine 2-krat hitreje, kot misliš, da bo trajalo.

Lia,9.a

Zimske priprave

V petek, 28. 2. 2020, sem se s Plesno šolo Samba odpravila na zimske priprave. Priprave so trajale tri dni in so bile v Rogaški Slatini.

V petek zjutraj sem se s prijateljico Sofijo odpravila. Vsi skupaj smo se dobili pred recepcijo hotela Grand hotel Rogaška. Že pred pripravami smo se morali dogovoriti s kom bomo skupaj v sobi, ker so bile sobe za dva. Jaz sem bila skupaj v sobi s Špelo. Ko smo vsi dobili kartice smo odšli v sobe in se pripravit na trening. V dvorani kjer smo imeli trening smo se morali dobiti ob pol devetih. Ko smo vsi prišli smo začeli. Čez eno uro je prišla gostja in to je bila Ana Vodišek, ki je ena izmed najboljših plesalk v Sloveniji. Ona nas je imela tri treninge. Med prvim in drugima dvema smo imeli pavzo in kosilo. Po vseh treningih smo imeli večerjo in zvečer prosto in smo se lahko šli kopat v bazen, ki je bil v hotelu ali pa vadit v dvorano. Midve z Mineo sva šle vadit koreografije v dvorano, ampak sva lahko bile samo pol ure.

Naslednji dan je bilo enako, ampak nas ni imela Ana, ampak drugi naši trenerji, ki tudi trenirajo pri Sambi. Od drugega dneva mi je bila najboljša koreografija od Vanese Majeič in Mojce Šauperl. Po večerji smo imeli do pol devetih prosto in nato igre v dvorani. Morali smo se razdeliti v 6 skupin. Imeli smo različne izzive, ki so jih sestavili in vodili člani. Jaz sem bila v skupini z Špelo, Elo, Ano, Tajdo, Saro in Hano. Super smo se razumele in smo se boljše spoznale. Izzivi so bili: zaplesat koreografijo, ki je bila napisana z besedami, metanje žogice v kozarec z vodo, pantomima in rešit križanko. Bili smo peti od šestih. Zmagovalna skupina je dobila lizike. Igre so trajale približno do desetih. Nato smo imeli prosto. Jaz in Špela sva šle do tistih s katerimi sva bile v skupini. Okoli enajstih sva šle v sobo in se pripravili na spanje.

V nedeljo, bil je zadnji dan, smo po zajtrku imeli zadnja dva treninga. Ta zadnja koreografija, ki je bila spet od Vanese, mi je najboljše šla. Po treningih smo imeli kosilo in prosto do 14:45, ko smo imeli zadnji trening, pri katerem smo samo ponavljali koreografije, ki smo se jih naučili na pripravah. Okoli pol štirih so prišli starši po nas.

To so bile za mene komaj druge priprave, ampak so bile najboljše. Komaj čakam, da bo poletje, ko bodo poletne priprave.

Lara, 9.a

Ustvarjali smo z glino

V četrtek, 13.2.2020, smo imeli učenci 7. razredov tehniški dan. Na našo šolo so prišli iz Lončarskega centra Maribor in nam pokazali ustvarjanje z glino. Razdeljeni smo bili v dve skupini, 7.a in 7.b. Ena skupina je najprej delala na lončarskem vretenu, druga pa je glino oblikovala ročno in le z nekaj pripomočki.

Ko smo glino oblikovali ročno, smo morali paziti, da je bilo lepo zglajeno in ni bilo razpok. Na izbiro smo imeli, da izdelamo manjšo sklečko ali krožnik. Na izdelek smo lahko naredili tudi razne vzorce ali napise.

Na vretenu je bilo nekoliko drugače. Vsi smo si izdelali majhne skledice, ki pa so bile med seboj vseeno zelo različne. Bile so najrazličnejših oblik, nekatere visoke, druge nizke, spet nekatere tanke in tako dalje. Na te izdelke smo lahko naredili samo vzorce ali jih pobarvali, napisov nismo smeli delati.

Končane izdelke so na koncu odnesli nazaj na Lončarski center Maribor, saj nam jih bodo predelali, da bodo za kuhinjsko rabo. Tehniški dan se mi je zdel zanimiv in komaj čakam, da dobim izdelek nazaj, da vidim, kako bo na koncu izgledal.

 Sara, 7.b

Valentinov šolski disko

V četrtek, 13. 2. 2020, smo učenci 9. razredov organizirali že 4. šolski disko, ki smo ga poimenovali po prazniku zaljubljencev. Čeprav je bilo valentinovo komaj naslednji dan, se je v zraku že čutila ljubezen in prijateljski duh.

Ob 17.00 smo odprli vrata diska in zabava se je pričela. Plesali smo na različne pesmi, tako narodno zabavne, popularne kot tudi na pesmi slovenskih in tujih avtorjev. Torej za vsakega se je nekaj našlo.

Z nami je makareno, račke, kavbojsko polko, vlakec in mnoge druge zabavne skupinske plese plesalo kar 80 učencev ter 5 učiteljev. Organizirali pa smo tudi zelo zanimivo in smeha polno tekmovanje v parih in limba dance. Zmagovalce pa smo nagradili s slastno čokolado.

Da je bil disko še bolj sladek, pa smo spekli tudi ogromno valentinovih mafinov in ostalih sladkih pregreh, ki so poskrbele za nepozabno popoldne v krogu prijateljev. Disko smo zaključili s pesmijo Za prijatelje ter se veseli in zadovoljni, da nam je uspel še en šolski disko, odpravili proti domu.

Karolina, 9.b

Kulturna prireditev ob Prešernovem dnevu

V petek, 7. 2. 2020, se je na večer pred slovenskim kulturnim praznikom, Prešernovim dnevom, tudi v naši občini, natančneje v Korenski kulturni dvorani, odvijala kulturna prireditev.
Na njej smo sodelovali učenci tako OŠ Duplek, kot tudi OŠ Korena.
Proslava se je začela ob 18ih popoldne. Na njej pa smo učenci peli, igrali na glasbila in deklamirali različne pesmi ter povezovali program. Na oder je prišla tudi Primičeva Julija, ki je skupaj s fantom iz sodobnosti iskala svojega izgubljenega Prešerna. Pri iskanju pa so jima pomagali pevski zbori obeh osnovnih šol, kitarist Jan, baletka Neža, Alina in Sara z svojo deklamacijo, Žan z igranjem na violino, Jan s svojo klavirsko točko, Taja in Lia z deklamacijama o življenju in ljubezni ter Alina s svojim pevskim talentom. Julija pa je prešerna končno našla v gledališki igri, v kateri smo zraven življenjepisa našega največjega pesnika, spoznali tudi njegove pesmi.

Proslava je povedala vse, tudi to, da smo v občini Duplek res polni najrazličnejših talentov in da nas le sodelovanje med seboj lahko popelje do cilja. Čeprav smo bili iz dveh različnih šol in se med seboj nismo poznali tako dobro, smo združili moči in se res zelo potrudili. Dokaz za to je bila še ena zanimiva in dogajanja polna prireditev.

Karolina, 9.b

Kulturni dan in natečaj

V petek, 7.2.2020, smo na naši šoli proslavili kulturni dan, ki smo ga obeležili s kratko proslavo in tudi ogledom filma Kickbokserka v Mariboxu.

Ko smo prispeli v šolo, smo se najprej po razredih pogovorili o filmu, ki smo si ga kasneje ogledali ter nato tudi pogledali trailer. Malo po 8. uri se je začela proslava z našo himno, nato pa je sledil program, ki sta ga vodili Tia in Klara iz 9. razreda. Sledili so nastopi, predstavili so se nam Tim, Lia in Ajda z deklamacijo Zdravljice, Jan nam je zaigral na kitaro, Teja, Nuša in Špela so deklamirale svoji avtorski pesmi Umetnost in Kavarna, Ema iz 8.b pa je zaplesala na koreografijo Vanese Majerič.

Vsi nastopajoči so nastopili brez generalke, saj je točka glasbenega projekta odpadla zaradi veliko bolnih učencev, tako da so vskočili zadnji trenutek in si zaslužili še posebno velik aplavz. Med nastopajočimi sta bila tudi Kevin in Edvard s pesmima Daneta Zajca, pa tudi Staša z avtorsko pesmijo Počitnice gospoda konja, Žan z violino, Alina z pesmijo Kdo še verjame in Kaja in Tia iz 7. razreda s hudomušno pesmijo o svojem razredu.

Kmalu zatem je sledila razglasitev nagrajencev na šolskem Prešernovem natečaju. Na tem natečaju smo lahko napisali pesmi v slovenskem ali angleškem jeziku, na izbiro pa smo imeli tudi, da smo lahko poslali fotografijo. Naši izdelki so morali izražati mladostne norčije, dogodivščine, težave ali zanimive trenutke iz našega življenja. Po mnenju učiteljev smo se izredno potrudili in odločitev za njih ni bila lahka. Letos sta nagrado dobili Karin Ludvik iz 7.b za fotografijo Modra prihodnost in Lia Horvat Zupančič iz 9.a za pesem Najlepši čas življenja.

Nato smo odšli z avtobusi do Mariboxa, kjer smo si ogledali film Kickbokserka. Zgodba govori o Bo, ki je vročekrvna dvanajstletnica. Ker se starša ločujeta, se z mamo in bratom Danijem preseli v predmestje Amsterdama. Soseda Joy jo seznani s kickbokserskim klubom v soseski. Bo je za novi šport nadarjena in kmalu bi lahko nastopila na nizozemskem prvenstvu. Toda ločitev staršev jo zelo teži in njene skrbi postavljajo na kocko nastop na prvenstvu. Bo se mora naučiti, kako obvladati svoja čustva in obenem sprejeti dejstvo, da ne more imeti nadzora nad vsem.

Kulturni dan se je zaključil okoli 12. ure in smo lahko izstopali po postajah.

Tia, 9.a

Občinska prireditev ob Prešernovem dnevu

V petek, 7.2.2020, smo učenci OŠ Duplek in OŠ Korena skupaj nastopili na občinski prireditvi ob Prešernovem dnevu.

Vse se je začelo s prihodom, pol ure pred začetkom. Vsak nastopajoč je lahko preizkusil oder ter povadil svoj nastop. Medtem se je dvorana polnila in vsi smo upali, da nam bo šlo bolje kot na generalki dan prej. Za začetek je imel govor župan. Sledili so nastopi pevskih zborov obeh šol, deklamacije, igranja na inštrumente, dramska igra o Prešernovem življenju ter balet, vse pa sta vodila učenka naše šole, Karolina, in učenec korenske šole, Aleks. Lahko vam povem, da je v zaodrju bila napeta tišina, učitelji so upali, da bo vse teklo gladko, mi učeni pa smo želeli čimprej priti na vrsto. Prireditev se je zaključila okoli 19.00.

Z leti vsem postaja malo bolj jasno, zakaj je bil Prešeren tako pomemben za nas in mislim, da smo na prireditvi to skupaj pokazali.

Lia, 9.a