Arhiv kategorij: Nerazvrščeno

Obisk II. gimazije

Z Ajdo sva se v ponedeljek, 25.11.2019, udeležili predstavitve II. gimnazije Maribor.

Malo pred 10. uro zjutraj sva se dobili na parkirišču in se skupaj odpravili v notranjost. Po krajšem čakanju so nas povabili v učilnico, kjer so preverili prisotnost. Ravnatelj je spregovoril par besed, za njim pa še profesor. Ta nam je predstavil programe, opisal obšolske dejavnosti ter odgovoril na vsa vprašanja. Nato smo si lahko izbrali, h kateri uri pouka bi radi šli, izbirali pa smo med naslednjimi: slovenščina, zgodovina, likovna in fizika. Midve sva se odločili za slovenščino. Po nas so prišle štiri učenke, ki si posamezno skupino popeljale po šoli. Njih smo lahko povprašali prav tako karkoli in na vse so z veseljem odgovorile. Sledilo je kosilo, nato pa ura pouka. Naletele smo na snov, ki govori o Bibliji vendar kot literarnem delu. Profesorica je razredu povedala, kaj vse najdemo v njej, iz česa so jo najprej izdelovali ter omenila Jurija Dalmatina in leto 1584. Pred zvoncem nam je prebrala tudi en odlomek. Sledil je zaključek v jedilnici, kjer smo dobili darila, nato pa odhod domov.

Šola me je zelo pritegnila in izvedela sem tudi veliko novih informacij, katere so me morda pred tem tudi malo skrbele. Sedaj sem še bolj prepričana, da bo ta srednja šola zame prava.

Lia, 9.a

Napisala bi pesem

Napisala bi pesem tako,

ki se gre o zimi,

pa ne znam namisliti si niti dve rimi.

Ne! Zakaj ne raje o pomladi?

Pa saj se takrat še parijo gadi.

Kaj pa o jeseni?

Joj ne! Saj so takrat v hruškah sršeni.

Že vem, da bo pesem tam poleti, ko počitnice so,

to bo pesem, da bo kar veselo,

ampak do počitnic bo še delo pelo.

Lana, 7.a

Na kariernem sejmu

Osmošolci in devetošolci OŠ Duplek so obiskali karierni sejem. Povprašali smo jih, katera informacija, ki so jo dobili, jim je najbolj koristila. Zbrali smo nekaj odgovorov:

-Da se veterinarski tehnik več druži z živalmi, kot veterinar.

-Da še je več poklicev,ki sploh nisem vedel za njih.

-Da bi šel na gimnazijo Ptuj v športni razred, saj imam rad šport in treniram na Ptuju.

-Kakšen uspeh moram imeti, če hočem iti na določeno šolo.

-Kakšen uspeh moram imeti, da bom sprejeta na določeno šolo, koliko je prostih mest in če je šola težka.

-Zelo mi je koristila informacija o izdelovanju oblek iz papirja, ker se mi je zdelo zanimivo in tudi pri likovni bomo to delali. Obleke se naredijo tako: najprej pobarvajo papir, ki ga nato zalepijo na blago in izrežejo ter oblikujejo.

– Najbolj mi je koristila informacija, da moram na Umetniški gimnaziji opraviti težke sprejemne izpite.

Vprašali smo jih tudi, kaj jim je bilo na dogodku najbolj všeč:

-To, da sem srečal veliko prijateljev in se družil ter da sem izvedel veliko informacij.

-Da si lahko dobil kakšne nagrade in se nekaj časa postavil v vlogo določenega poklica.

-Da so ti lahko naredili frizuro in tudi to, da so nas pogostili.

-Da so bili prijazni in znali odgovoriti na vprašanja.

-Najbolj všeč mi je bilo, da smo sami hodili okoli in smo si lahko izbrali vsak svojo šolo.

-Da smo lahko pri nekaterih stojnicah kaj poskusili ali pa kaj dobili.

-Všeč mi je bilo,da si si lahko pogledal vse poklice in jih vprašal, kar te zanima.

-Da so bili vsi zelo prijazni, pripravljeni pomagati, svetovati, odgovarjati na vprašanja,… Lahko smo tudi delali poskuse in s tem pridobili nove  izkušnje.

-Ko je biotehniška šola imela živali, trgovska pa je imela risanje tatujev. Vse šole so imele poleg programa dodatne stvari, ki so še bolj popestrile program.

Tia in Karin, 7.b

Sanjaj veliko

Verjetno se še vsak spomni svojih otroških sanj. Tistih, ki so nam dajale upanje, da bomo nekoč bogati igralci ali pa veterinarji. In čeprav so nam govorili, da to ne bo mogoče, smo upali. Upali, da se nekega dne uresničijo.

Hmmm, sanje. So le misli iz naše glave? Ali jih imamo, ker so pomembne kazalke naših življenjskih poti? V bistvu oboje. Nihče ne ve točnega razloga, zakaj jih imamo, toda če malo pomisliš, se nekatere le uresničijo. Vseh 5 ur sanjanja, se ti zjutraj zdi dolgih le 5 minut, včasih pa jih celo pozabiš. In čez čas, ko jih želiš nekomu zaupati, jih prav tako pozabiš. Nekatere pa le ostanejo v mislih še dolgo let. Včasih nam sanje pokažejo stvari, ki jih v realnosti ne vidimo. Poveži jih kdaj z dogodki, ki so se ti zgodili in morda boš ugotovil kaj zelo pomembnega. Morda nekaj gromozanskega. A le, če ne boš nikoli obupal. Nikoli obupal nad sanjami.

Sanjaj veliko,

Lia

 

 

Fotovest

V letu 2019 vsi dosegamo nove cilje in zato se je občina Duplek odločila zgraditi večnamenski prostor z različnimi športnimi dvoranami. Tako bomo lahko učenci imeli večjo telovadnico za pouk športne vzgoje ter različne nastope.

 

Anketa: Plusi in minusi naše šole

Tokrat smo učence od 6. do 9. razreda spraševali, kaj jim je na šoli najbolj všeč in kaj pogrešajo. Dobili smo kar nekaj zanimivih odgovorov:

+ Na šoli mi je najbolj všeč, da imam dobre sošolce.

+ Čeprav izleti niso preveč zanimivi, so vseeno dobri, imamo veliko možnosti za poskušanje nekaterih novih stvari kot so tekmovanja, projekti, itd, nova tehnologija, nekaj ljudi, učencev in učiteljev je kar prijaznih, šolski prevoz je dobro urejen.

+ Šolska prehrana (ne more vedno ustrezati 400 učencem, glede na to se mi zdi jedilnik zelo dobro izbran)

+ Učitelj matematike, ker zelo dobro razlaga matematiko, ne hiti in učiteljica fizike, ker nam več kot pomaga, kljub obnašanju…

+ Učitelji so prijazni, skoraj vsi so pripravljeni, da ti prisluhnejo in so vedno pripravljeni na pogovor.

+ Dobri odnosi z učitelji, nam pomagajo, nas povezujejo z drugimi razredi skozi ekskurzije ali kake izlete.

+ Imamo proste ure, skupen prostor za druženje, dokaj dobre malice in kosila, odnosi od nekaterih učiteljev.

+ Šola je dovolj prostorna, všeč so nam sladice po kosilu.

– Spremenite jedilnik, saj mlečni riž ni tako odličen, umaknite nagačene živali, učitelji bi lahko bili bolj zagreti – novi pristopi k učencem.

– Nove mize in stoli, šola naj se začne ob 8.00 uri, saj zjutraj, razen če vstaneš ob 5.00, ni časa za zajtrk, malica pa ni sitostna.

– Učence, ki vedno znova kršijo pravila, kaznujte, uvedba debatnega krožka ne bi bila slaba stvar, več časa izven učilnic – na svežem zraku, v naravi.

– 8. ure niso potrebne, več posvečanja učencem, pogovori o težavah na razrednih urah, obnova igral, itd…

– Učitelji (ne glede na obnašanje posameznikov, jim še vedno dajo priložnost za boljše ocene, čeprav nekateri učitelji ne znajo dobro razporediti ocen skozi celo šolsko leto).

– Slaba hrana, premalo prostih ur.

– Ko učenci dežurajo, imajo preveč časa, zato so na telefonih, predlagam večjo zaposlitev.

– Premalo praktičnega pouka, preveč pouka teorije.

Erik Žižek,9.b, David Ferčec, 9.a

Ocena knjige Poezije

Poezije je pesniška zbirka, v kateri so zbrane vse Prešernove pesmi, ki jih je izdal leta 1846, z letnico 1847. V njegovi pesniški zbirki se nahaja tudi Zdravljica, ki je najprej bila napisana hvalnica vinu. Sedma kitica njegove Zdravljice je slovenska himna. V pesniški zbirki Poezije se nahajajo različne balade in romance, soneti, Krst pri Savici ter mnogo drugih čudovitih pesmi.

Poezije so mi bile zelo všeč, saj zelo rad berem pesmi, sploh tiste ki imajo stara narečja, čeprav jih dostikrat ne razumem. Prav tako so mi všeč pesmi, ki so jih pisali pisateljice in pisatelji, ki niso bili tako znani, saj imajo takšni pisatelji po mojem mnenju najboljše in najlepše pesmi.

To knjigo priporočam vsem, ki radi berejo pesmi, ki so po duši romantiki ter tistim, ki imajo radi ljubezen.

Erik Žižek, 9.b

Anoreksija in bulimija

Danes bom pisala o bulimiji in anoreksiji. Zagotovo vsi veste, kaj to je, ampak sem ta članek kljub temu napisala. Najprej mi ideja ni bila všeč, zdelo se mi je, da nikogar ta članek ne bi zanimal. Iz radovednosti sem na internetu poiskala, kaj pomenita besedi bulimija in anoreksija in našla sem kar nekaj stvari, ki jih o tem nisem poznala, zato sem se odločila da napišem ta članek.

Anoreksija je motnja hranjenja, za katero je značilno moteno zaznavanje oblike in teže svojega telesa (dismorfija), ki ga spremlja skrajen strah pred pridobivanjem telesne mase; ta se lahko kaže tudi kot gnus do (normalne) telesne maščobe. Zaradi takega doživljanja si oseba s to motnjo – kljub izredno nizki telesni teži – prostovoljno skrajno omejuje vnos hrane oziroma strada.

Osebe z anoreksijo svojo telesno težo obsedeno nadzirajo z nenehnim tehtanjem. Tako tog samonadzor v njih vzbuja ugodje, obenem pa se nenehno borijo z nenormalnim strahom, da se bodo zredile, ki se izmenjuje s hudim samoobtoževanjem in zaskrbljenostjo, ki nastopita vsakič, ko pojedo nekaj, kar so si prepovedale. Takrat se stradanju pogosto priključi intenzivna in kompulzivna telesna vadba ali zloraba odvajal, klistirja in diuretikov.

 

Bulimija je motnja hranjenja, za katero so značilna obdobja izrazitega prenajedanja, ki mu največkrat sledi zavestno sproženo bruhanje. Najpogostejši simptom bulimije je kompulzivno prenajedanje, nad katerim oseba nima nikakršnega nadzora; poje domala vse, kar najde užitnega, vendar le redko zato, ker bi bila v resnici lačna. Zaradi nenavadno velike količine hrane, ki jo zaužije v kratkem času, bolnika popade paničen strah pred debelostjo.

Ljudje z bulimijo se pogosto že v otroštvu naučijo, da je izražanje jeze nesprejemljivo, zato to čustvo pri njih pogosto sploh ne doseže zavesti, pač pa se kopiči v nezavednem, vse dokler ne sproži potrebe po praznjenju, ki jo zadovoljijo s prenajedanjem in z bruhanjem.

Upam, da ste se tudi vi kaj novega naučili vas branje tega ni preveč dolgočasilo.

Viri:https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/motnje-hranjenja/bulimija

https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/motnje-hranjenja/anoreksija

 

Zara Šauperl, 7.a

Potrošništvo

Danes vam bom predstavil enega izmed mnogih problemov potrošnikov 21. stoletja. Za primer sem si izbral avtomobile, lahko pa bi pisal tudi o drugih napravah, telefonih in podobno. Poanta je ista.

Imamo dražje in cenejše avtomobile. To se računa glede na porabo, materiale in predvsem na tehnologijo. Ta je danes zelo razvita. Na primer, pri nekaterih avtomobilih sploh ne rabiš več gledati na cesto. To tehnologijo lahko zlorabijo nepridipravi, več kot je je, bolj je njim v prid. Bi se vprašali, kako lahko v tako hitrem času sploh še delajo kvalitetne avtomobile. V starih časih so avtomobile izdajali maksimalno enkrat na leto. Ljudje si vsakih nekaj let kupujejo nove avtomobile. Malenkost tega bloga bi rad posvetil tudi Zemlji. Več kot je novih avtomobilov, več je starih, lahko kar rečemo odpadnih. Ali se ljudje sploh zavedajo, koliko denarja jim gre v zelo nesmiselne stvari. To je vprašanje nas potrošnikov, kdaj se bomo tega zavedali…

Lepo se imejte in se vidimo prihodnjič.

David

Čar poletja

Bilo je nekega sončnega, pa vendar svežega poletnega jutra. Z družino smo se odpravili na izlet s čolnom.

Med vožnjo sem opazovala lesketajoče se morje. Bili smo namenjeni proti otoku Ciganki. Nisem še slišala za ta otok, a sem upala, da bo zabavno. Moje sanjarjenje je predramil snežno bel galeb, ki je letel tako nizko, da se je z njegovim svilnatim perjem dotikal razburkane gladine.

Prispeli smo. Kamnite stene otoka so sijale v mavričnih barvah, ki so se prelivale v živih odtenkih. Vse okoli so rasle čudovite sredozemske rastline. Voda je bila prijetno osvežilna, a vse naokoli je mrgolelo glasnih turistov. Čez nekaj časa smo se napotili nazaj.

Kar naenkrat pa je voda pred nami močno vzvalovala. Ustavili smo čoln. Nato je tik ob ladji iz vode planil delfin svetlo modre barve. Za njim pa še cela jata, v kateri je bilo vsaj dvajset delfinov. Kot, da bi imeli svojo točko, so se vrteli in skakali iz vode. Z veseljem sem jih opazovala. Bili so tako zabavni in bredrzni. Fotografirala sem jih. Vsakič so se znova in znova vračali k čolnu, plavali pod njim in se nato pojavili nekje bogu za hrbtom. Sonce je počasi zahajalo za prelepe griče. Morali smo nazaj. Delfini so nam še nekaj časa poslušno sledili, nato pa obupali in odplavali stran.

Zelo sem vesela, da sem imela možnost ogleda delfinov. To je res redek pojav in želim si, da bi to občutila še kdaj.

Mia Miholič, 8. b