Pred davnimi časi je v raztrgani bajti blizu gozda živel siromak z dvema otrokoma. Mati jim je že davmo umrla in vse, kar so imeli, je bil star petelin.

Nekega dne je siromak naročil petelinu, naj poskrbi za otroka, on pa gre s trebuhom za kruhom. Že naslednji dan se je poslovil od otrok in petelina ter se odpravil na pot. Hodil je tri dni in tri noči in končno prispel do vasi. Med hojo je zagledal en krajcar in ko je prišel do vasi, si je kupil štruco kruha. Usedel se je na travo in začel jesti. Nenadoma pa je k njemu prisedel neznanec, ki je bil prav tako siromak, prosil ga je za štruco kruha, on pa mu v zameno da zlat oreh, ki mu bo izpolnil pet največjih želja. Siromak se je s to ponudbo strinjal in mu je dal štruco kruha, on pa je dobil zlat oreh. Siromak si je takoj zaželel svojo največjo željo in sicer, da bi imel hišo sredi gozda. To pa se mu je takoj izpolnilo, prvi dan je bil v svoji koči sam, naslednji da pa je odšel domov po otroke. Hiša pa je bila premajhna zato je mogel petelina pustiti. Skupaj so živeli srečno v hiši sredi gozda.

A otroka sta pogrešala petelina, siromak pa ni mogel gledati žalostnih otrok, zato se je zvečer pritihotapil za hišo in si zaželel petelina in malo hiško za petelina. Takoj se je pred njim pojavil petelin, za petelinom pa zelo majhna hiška za petelina. Ko sta se otroka zjutraj zbudila, sta bila presrečna, da ga spet vidita in spet so vsi srečno živeli. Nekega dne pa je siromak naročil otrokoma, naj gresta v vas po štruco kruha in otroka sta se odpravila. Siromaka pa je začelo skrbeti, ker otrok že en dan ni bilo domov, zato se ju je odpravil poiskat, a tudi on se je izgubil. Nekega jutra pa je petelin našel oreh, hotel ga je pojesti, a ga nikakor ni mogel in je še on pričel tavati po gozdu, da bi našel kaj za pod zob ter našel storž koruze, ki ga je odnesel siromaku. Ko ga je našel, mu je rekel, naj še vanj pove svojo željo. Siromak ga je upošteval in pred nijm sta se pojavila otroka. Skupaj so odšli domov. Za zadnji dve želji pa si je zaželel prečudovito ženo in večjo hišo v gozdu. In tudi to se mu je izpolnilo.

Živeli so srečno do konca svojih dni in še zdaj živijo, če niso že zdavnaj umrli.

Ema Bračko, 6. a

Zajec je veselo skakljal po gozdu, nakar ga zagleda lisica in mu reče: “Ti boš moje kosilo.” Zajec plašen odgovori: “Imejva tekmovanje in če jaz zmagam, se ti ne prikažeš več tu in če zmagaš ti, sem jaz tvoje kosilo.” Začneta tekmovati, zajec je precej hitrejši od lisice. Nakar se požrešna lisica domisli prevare, saj pozna bližnjico do cilja. Lisica urno drvi po bližnjici, že je skoraj na cilju in zagleda volka, ki jo požre.

Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.

Pia Turk, 7.b

Galjot Jožef je vozil galejo, ker je prekršil zakon in je bil obsojen na veslanje. Njegova največja želja je bila, da bi še enkrat prišel domov k svoji družini. Prosil je boga, da bi začel pihati veter.

Čez nekaj časa je zapihal močan veter in galejo je zaneslo na kraj morja. Potem pa je zagledal mladeniča in ga vprašal, če ve, kako je pri njemu doma. Mladenič je vedel in mu povedal, da bo njegov sin postal duhovnik, hčerka se moži in da ima njegova žena že dolgo drugega moža. Galjot je naročil mladeniču, naj njegovemu sinu da zlatnik, hčerki zlat prstan, ženi pa naj sporoči, da je še živ in da bo kmalu prišel domov. Potem je mladenič naenkrat izginil in galjot je ostal sam, ni vedel kako naj pride domov, zato je spet prosil boga za pomoč.

Medtem pa je mladenič prišel na galjotov dom. Sinu je dal zlatnik, hčerki zlati prstan, ženi pa je sporočil, da je galjot še živ in da bo kmalu prišel domov. Žena ni mogla verjeti, da je njen galjot še živ in ni vedela, kaj naj naredi, saj ima novega moža, vendar galjota še vedno ljubi.

Galjot je medtem naredil nova vesla in v temi je plul z desetkratno hitrostjo. Boga je prosil, naj je to prava pot, ki ga bo pripeljala do doma. Čez sedem dni je zagledal kopno. Upal je, da je tukaj njegov dom in čez nekaj časa je res zagledal svojo hišo in bil je presrečen. Potrkal je na vrata in odprla mu je žena, ni mogla verjeti, da je njen galjot še živ in takoj je vedela, da je on njena edina ljubezen.

Takoj se je ločila od prejšnjega moža in z galjotom sta živela srečno dokonca svojih dni.

Larisa Vauhnik, 8. b

Nekoč je živel moški po imenu Galjot, ki je vozil galejo in že zelo dolgo ni videl svoje družine. Vsak dan je prosil Boga, da bi še enkrat na suhem stal in da bi še enkrat videl svojo družino.

Galeja je končno dosegla kopno. Galjot je srečal mladeniča,ki je poznal Galjota, zato ga je vprašal, če ve, kako je doma. Mladenič mu je povedal, da se njegova hčerka moži, da bo njegov sin postal duhovnik in da ima njegova žena že dolgo drugega moža. Galjot je mladeniču dal denar za sina, zlati prstan za hčerko, ženi pa je napisal pismo.

Mladenič je odnesel te darove h Galjotovi družini. Ko je Galjotova žena dobila pismo, se je zelo razveselila. V pismu je pisalo:

Draga Mojca!

Če bereš to pismo, si spoznala mladeniča, ki mi je povedal, kako je doma. Zelo sem srečen zaradi hčerke, ki se bo poročila in zaradi sina, ki bo postal duhovnik. Slišal sem, da si se ponovno poročila in upam, da si srečna. Jaz se ne bom več vrnil domov, ker vidim, da je vse v redu. Nekje bom začel novo življenje.

Z ljubeznijo,
tvoj Galjot

Ko je Mojca to prebrala, se je zjokala, saj je bila vesela, da je njen mož še živ, ampak žalostna, ker ga nikoli več ne bo videla.

Nekega dne, ko se je Mojca sprehajala po mestu, je videla Galjota, ki je zavil v majhno ulico. Odločila se je, da mu bo sledila. Prišla je do majhne pekarne, kjer je videla Galjota, ki je tam delal. Ko jo je zagledal, so se mu ulile solze, saj je bil presrečen, ker jo je spet videl. Mojca se je takoj naslednji dan ločila od novega moža in se ponovno poročila z Galjotom.

Skupaj sta živela srečno še dolgo za tem.

Nika Petrišič, 8.b

Nekoč so živele lepe deklice, ki niso poznale svojih staršev. Imenovale so se vile in se niso smele zaljubititi. Pomagale so kristjanom, Švabov pa niso preveč marale.

Vila se je nekega dne zaljubila v junaka po imenu Petrovič. Zbolel je, zato ga je vila vsako noč, kadar je trdno spal, ne da bi vedel, zdravila. Ni ga želela do konca pozdraviti, saj ga je želela videti vsak dan. Petrovič je imel občutek, da ga nekdo zdravi, zato je sklenil, da se bo ponoči pretvarjal, da spi. Zvečer je zatisnil oči in se pretvarjal, da spi. Vila ga je kot vsako noč ponovno prišla obiskat. Petrovič je ugotovil, da ga zdravi vila. Sklenil je, da ji bo sledil , ko bo odšla iz njegove sobe. Kmalu po tem ji je sledil. Vila se je okopala in pripravila na spanec. Ulegla se je pod lipo.

Petrovič se je vanjo zaljubil. Šel je do nje in ji poljubil roko. Vila se je zbudila. Ko ga je zagledala, je bila srečna, vendar se je spomnila, da se ne sme zaljubiti in se je Ustrelila. Petrovič je bil nesrečen, zato je sklenil, da se bo obesil. Od tistega dneva naprej sta zaljubljenca srečna skupaj v nebesih.

Lucija Koren, 7. b

Draga Katja!

Že dolgo je tega, odkar sem te nazadnje videl. Med potovanjem na morju sem razmišljal o vašem življenju sedaj in sem bil zelo žalosten, ker ne morem biti z vami v teh trenutkih. Sprašujem se, kaj naj sedaj naredim, skočim med ribe ali se vrnem nazaj po dolgih letih. Spoznal sem nekega mladeniča, ki mi je povedal vse o vaših življenjih sedaj. Sin bo postal duhovnik, najina hči se moži in ti, Katja, upam, da si našla moža, ki te bo ljubil in te ne bo nikoli zapustil. Zraven pisma vam še pošiljam tri darove. Sinu zlat kovanec, hčeri zlati prstan, tebi pa sporočam, da me ne bo več nazaj.

Rad vas imam z vsem srcem.

Tvoj Galjot

Laura Berlič Krebs, 8. b

Draga Mojca!

Nisem te videl, odkar sem šel na morje. Zelo te pogrešam. Med potovanjem sem na morju srečal nekega mladeniča. Povedal mi je vse o dogajanju doma, da je moj sin postal duhovnik, da se hči poroči in tudi da imaš moža, novega moža, Vedi, da nisem jezen nate. Vesel sem, če si vesela ti, zato upam, da ti bo mož zvest. Upam tudi, da ste dobili darove, ki sem jih dal mladeniču. Kot izgleda, se ne bom nikoli več vrnil domov, zato ne bodite žalostni, temveč živite naprej.

Z ljubeznijo,
tvoj Galjot

Sara Glonar, 8.b