Arhivi Kategorije: Na krilih domišljije

Učenci ustvarjajo pri pouku.

Anne, Jewish girl

War

terrifying, horrible, scary, hopeful,

shooting, crying, praying, hoping

Death

Zala Ambrož, 9.a

Anne

was a Jewish girl

writing a diary during

war

Eva Džurič, 9.a

Anne

sad, scared,curious, talkative,

hiding, eating, sleeping, writing

Life

Tjaš Slana, 9.a

Anne

brave, strong, talented, nice

write, hide, read, died

Anne

Luka Šuen, 9.a

Anne

you were a great, girl

but then you died

Anne

Brin Damiš, 9.b

Nazis

it all started so quickly

but ended so horribly

Jews

Bian Drozg, 9.b

Anne

intelligent, brave, young, thoughtful,

write, hide, relocated, inspired

Death

Hana Špičko, 9.b

Hvala, da ste brali mnenja devetih razredov o punci Anne. Upam, da ste si vzeli čas, da ste prebrali o ubogi deklici med 2. svetovno vojno in upam tudi, da si boste o njej še kaj prebrali.

Sara Đukić, 7.b

Povodni mož

Pred oknom zdaj Urška stoji,

in na Instagramu visi.

Videla je, da zabava bo prišla

in vsem prijateljicam pošiljat je šla.

Obleko za ples izbirala je,

namreč med roza in vijoličnimi barvami je.

Ura bila je že pol šest

in veselila se je zabave dan za dnem.

Prišel je ta čas,

ko en fant s Ferrarijem vozil se je rad.

Prišel je po Urško in ugotovila je,

da to znan Povodni mož je.

Vozita, vozita, hitro se vozita,

da še po Cockto bosta skočila.

Ko sta prispela,

plesat sta začela.

Strela švignila je mimo,

Urško v roko je zatesnilo.

Povodni mož in Urška vozit sta se šla

v daljni lepi Piran.

Ana , Zoja, Naja, Ina 5.A

Moderni povodni mož

Ko na plaži je pa žur,

vsi smo lačni sladoleda.

Budni som do polnoči

in plešemo cele dni.

Urška sama tam stoji

in jo skrbi, da njen frajer zamudi.

Ko se Urška ogleduje po plesišču,

muzika se ustavi

in luč zatemni.

Tam z bale veter pripiha,

luna skrije se z oblake

in nekaj se zasliši.

Tam na gladini mož v črni obleki stoji

in Urško pogleda globoko v oči.

Počasi se ji približa,

prosi za plus in reče: “Kaj zdaj to, a muzike ne bo?”

Glasba se prične in žur nadaljuje.

Po plesu zakorakata v vodo

in videlo se ju več ni.

Jaka, 5.a

Komaj čakamo na petek

Danes bom pisala o največjem doživetju 7. razredov. Vse je potekalo super, večinoma, in imeli smo se super, večinoma.

V ponedeljek zjutraj smo odrinili izpred OŠ Duplek proti Kranjski Gori. Ustavili smo se v Trojanah, da smo pomalicali, ampak jih je lepa večina šla v trgovino. Pot smo nadaljevali in okoli 11. ure smo bili v Kranjski Gori. En gospod nam je povedal pravila v domu in pri kosilu ter nas poslal v svoje sobe. Ko smo prispeli v sobe, smo se najprej razgledali. Vsaka soba je imela svojo majhno kopalnico s straniščem, tušem in umivalnikom. Naša soba je imela eno veliko sobo, v kateri so bili trije pogradi, miza in tri omarice. Zraven je bila še ena soba, v kateri so bili predali za oblačila. Razpakirali smo se in si oblekli postelje ter odšli na kosilo. Tam so nam še enkrat povedali pravila v jedilnici. Najedli smo se in odšli na prvo aktivnost. Za 7.b je bila ta aktivnost izlet v Triglavski narodni park. Pešačili smo do njega in skozenj. Na poti nam je vodič povedal par zanimivosti. Prišli smo do Kekčeve doline in se vrnili domov. Tam smopovečerjaliin odšli na “krajši sprehod” po Kranjski Gori. Ko smo prišli domov, smo se stuširali in odšli spat.

V torek zjutraj smo se zbudili in oblekli. Potem smo odšli na zajtrk in kasneje smo si pripravili torbe in odšli ven, kjer nas je že čakal naš vodič. Dal nam je čelade in kolesa in že smo kolesarili do Italije. Pri Italiji smo se obrnili nazaj in se peljali še do Planice. Šli smo do polovice skalalnice Velikanke in odšli še v Nordijski center, kjer smo si ogledali, kako trenirajo tek na smučeh. Nato smo se vrnili nazaj domov. Tam smo odšli na kosilo in se pripravili na našo naslednjo aktivnost. Zunaj smo počakali vodičko, ki nas je odpeljala do reke Pišnice.Tam smo iskali vodne ličinke. Iskali smo pri potki zaljubljenih in pod mostom “Baba šči”. Ko smo prišli domov, smo se navečerjali in se odpravili v mesto na sladoled. Zelo je bil dober. Večer je potekal kot vsak večer v zgodovili večerov. Umili smo se in odšli spat.

Sredino jutro je potekalo kot torkovo. Zbudili smo se, se oblekli in odšli na zajtrk. Naša prva aktivnost je bil pohod, ki smo ga imeli vsi razredi skupaj. Iz gozda smo prišli ravno pri jezeru Jasna, kjer smo si namakali noge. V domu smo pojedli kosilo in odšli v gozd iskati ličinke za skiciranje. Na koncu smo odšli še čez most “Baba šči”. Šli smo nazaj v dom, pojedli večerjo in imeli noč iger. Igrali smo Twister,namizni tenis, Activity, nekateri pa so risali mandale. A uganete, kaj smo delali potem? Umili smo se in odšli spat.

Četrtka smo se 7.b najbolj veselili. Zbudili smo se in se oblekli. Odšli smo na zajtrk in se pripravili za odhod v Zelence. To so naravni rezervat, ki je naravnost čudovit. Opazovali smo močvirje in jezero. Ko smo se vrnili, smo najprej pojedli kosilo, potem pa smo odšli na najljubšo aktivnost 7.b, lokostrelstvo. Lokostrelstva nas je učil isti gospod, kot nas je imel v Triglavski narodni park. Naučili smo se streljati z lokom, ampak ko bi morali začeti streljati, je začelo deževati. Čez 15 minut je dež ponehal. Dva po dva smo streljali, ko pa smo končali, smo odšli noter. Tam smo gledali film The Lorax. Ko smo odšli gor v sobe, smo pripravili točko za nastop talentov. Ko smo končali s talenti, smo imeli disko. To, kaj smo delali zvečer, vas bo res šokiralo. Umili smo se in odšli spat.

V petek bi morali iti na ogled Kranjske Gore, ampak smo iz neznanega razloga šli veslat po jezeru Jasna. V čolnu smo bili po trije. Na koncu je bilo še tekmovanje, v katerem smo, seveda, izgubili. Ko smo prišli nazaj, smo spakirali, odšli na kosilo in se vkrcali na avtobus nazaj proti Dupleku. Ustavili smo se v Trojanah, kjer smo si kupili krofe.

Mislim, da je bila šola v naravi odlična, razen tega, da so vsi vedno govorili, da smo zelo glasni.

Katarina, 7.b

Nepozabna šola v naravi

V šolo v naravi smo se odpravili zgodaj zjutraj v ponedeljek. Vožnja z avtobusom je bila dolga 3 ure in pol. Vmes smo naredili 30-minutni postanek v Trojanah. Pojedli smo malico in nekateri so šli v trgovino. V CŠOD Kranjska Gora smo prišli okoli 12.30. Ko smo prišli, je bil čas, da smo razpakirali. Takoj za tem je druga skupina imela kosilo (2. in 4. nadstropje). Nekaj mojih najljubših dejavnosti je bilo več. Na primer pohod do Zelencev, lokostrelstvo, vožnja s kajakom in lovljenje živali v reki Pišnica ter gledanje filma Lorax.

Pohod do naravnega rezervata Zelenci je bil dolg 9 km v obe strani. Ogledali smo si še poplavljen gozd, ki je po imenu znan po tem, da je v času dežja poplavljen. Do Zelencev smo se odpravili v torek. Prvi dan šole v naravi se je skupina 1 odpravila na lokostrelstvo. Jaz sem levičar, zato sem lok držala v levi roki. Lokostrelstvo je bilo zakomplicirano, ampak je bilo zelo zabavno. V sredo smo šli raziskovat živali v reki Pišnici. Naša skupina je skupaj ulovila 16 živali. Veliko smo jih našli, ko smo dvignili kamen iz vode. Živali smo iskali na algastem območju, ker jih je tam bilo največ. V četrtek smo šli s kajaki veslat po jezeru Jasna. Najprej smo kajake z varnostno žico odvezali. Po tem pa nas je okrog 6 kajak odneslo v vodo. Veslanje je bilo zelo preprosto. Moral si le prijeti na vrhu in na označenem delu vesla. Imeli smo tudi različna tekmovanja. V četrtek nam je zaradi slabega vremena odpadel en del raziskovanja v gozdu. Skupaj z ostalimi skupinami smo si zato ogledali film The Lorax. V četrtek zvečer smo imeli šov talentov in moja prijateljica Katarina je rekla: “O moj bog! Jaz sem čist pozabla.” Po šovu smo imeli zaključni disko. Zadnji dan, torej v petek, smo imeli kolesarjenje. S kolesi smo se odpravili do Italijanske meje. Takoj za tem pa do Planice, kjer smo si najprej ogledali skakalnice in potem imeli malico. Za konec smo si nekateri v Nordijskem centru Planica kupili spominke. Okoli 12 ure smo se odpravili proti domu, kjer nas je že čakalo kosilo.

Avtobus nas je že čakal. Ko smo se vkrcali, nas je učiteljica preštela in že smo se vozili do Trojan. Na Trojanah so nekateri šli v trgovino in na stranišče. Jaz sem si šla tudi po krofe. Odpravljali smo se že do Dupleka, ko je bila ura 15.00. Okoli 15.30 smo bili že pred šolo, kjer so nas čakali starši.

Neli, 7.a

Kdo gre na morje sredi jeseni?

Danes vam bom predstavila, kaj se mi je zgodilo na morju. Z atijem sva se že tisti dan, ko smo izvedeli, da gremo v šolo v naravi, dogovorila, da greva na morje, saj v šoli v naravi nimajo poskrbljeno za brezglutensko prehrano. Na Hrvaškem, v Premanturi, imamo svoj apartma in sva se odpravila tja en dan pred šolo v naravi, torej 10.9.2023.

V četrtek sva se z atijem zjutraj zbudila in si pripravila kosilo. Zraven sva spakirala kopalke, vodo, sončno kremo, prigrizke in brisači. Odpravila sva se na Kamenjak. Najprej sva se odpravila proti Ribiškemu zalivu (tako mu pravimo mi), nato pa do Malega Bisernega (spet z našim imenom, tako kot tudi vse ostale zalive na Kamenjaku). Po Malem Bisernem je bil na vrsti zaliv, poimenovan Pepsi zaliv, ker je nad plažo gostilna, kjer kupimo Pepsi. Končno sva se ustavila na plaži Luknja, saj je v luknji in se zelo težko pride tja. Pot je strma, ozka in zelo spolzka. Ob plimi sploh ni mogoče priti tja, razen, če plavaš. Tam sva bila 2-3 ure in opazila, da se bliža nevihta. Odpravila sva se na bližnjo plažo na poti nazaj. Za kosilo sva jedla kruh in čokoladni namaz. Ker sva mislila, da se bliža nevihta, sva odšla v Pepsi zaliv in že 2. naročila Pepsi. Natakarica je vprašala :,, Dva Pepsija ?” in z atijem sva se nasmejala in spila pijačo. Na poti se je nebo razjasnilo in sva se 2 uri kopala v Ribiškem zalivu in našla res lepe školjke. Na koncu je bil na vrsti še sladoled.

Ta dan mi je bil zelo všeč in mi bo še kar nekaj časa odstal v spominu. Upam, da so se tudi drugi imeli lepo v šoli v naravi. To je bil eden najboljših dni v mojem življenju.

Eva Tepeh, 7.a

Nepozabna dogodivščina veslanja

Pozdravljeni,

prejšnji teden smo sedmi razredi doživeli najboljši teden šole v naravi, v Kranjski Gori.

V Kranjski Gori smo imeli vsak dan več različnih aktivnosti, pohodov, sprehodov.

Jaz vam bom opisala-predstavila -četrtek, predzadnji dan šole v naravi.

V četrtek zjutraj smo imeli na urniku dolg pohod, ki nam je odpadel zaradi slabega vremena. Učitelji so se odločili, da bomo 7.a imeli veslanje po jezeru Jasna. Zjutraj smo se zbudili, poskrbeli za osebno higieno in se odpravili na zajtrk . Za zajtrk so bili kosmiči, kruh z maslom in marmelado. Po zajtrku smo se oblekli v športna oblačila, se obuli in vsak je dobil svoj jopič, nekateri so še vzeli vesla. Odpravili smo se proti jezeru Jasna. Veslanje nas je imel učitelj Rok, zraven pa še je prišel učitelj Jean. Prišli smo do jezera, na klopce smo odložili nahrbtnike. Učitelj Rok nam je pokazal, kako si pravilno oblečemo jopiče. Vzeli smo kanuje in jih odložili v jezero. Vmes so nas prišli pogledat otroci iz vrtca, ki so bili na izletu. Prišli so iz Ljubljane v Kranjsko Goro. Učitelj Rok nam je pokazal, kako se pravilno vesla in kako bočno pristanemo na kopno. Hitro smo se razdelili v skupine po tri in si dali ime. V naši skupini smo bili jaz, Nika in Maks. Naša skupina se je imenovala Mokri, ker sta se vmes, ko smo veslali, Nika in Maks škropila. Tako smo bili vsi mokri. Imeli smo tudi dve tekmovanji, na katerih smo zasedli ponosno drugo mesto. Ko smo končali z veslanjem, smo kanuje vzeli iz vode in jih odložili na svoje mesto pod hišico. Vmes smo imeli dopoldansko malico makovo štručko. Vzeli smo nahrbtnike, jopiče, vesla in se odpravili na pot proti domu, kjer smo tisti teden stanovali. Hodili smo po poti in učitelja Roka prepričali, da gremo na viseč most, ki se je zibal. Tam smo se tudi slikali. Ko smo prišli do doma, smo odložili stvari, se preobuli in odšli na kosilo. To je bil najboljši dan.

Upam, da vam je moj članek o šoli v naravi bil všeč. Novi članek pride kmalu.

Nina,7.a

Pišem ob sliki: Božičkov pomagač

Bil je mrzel decembrski večer in Tomaž se je odpravljal v posteljo. Nakar je zaslišal, da nekdo trka. Odpravi se pogledat, kdo je pred vrati. Zagledal je velikega debelega starca z belo brado in rdečo čepico.

Starček vpraša, če lahko vstopi, saj ga zelo zebe. Tomaž ga povabi v kuhinjo in mu pripravi topel čaj. Starček mu za njegovo radodarnost ponudi tri želje. Naprej si zaželi, da bi bila njegova starša zdrava do konca svojih dni. Po dolgem razmisleku si zaželi, da bi njegov brat našel ljubezen. Kar takoj izrazi svojo tretjo željo, ki je, da starček ne bi nikoli čutil lakote. V tem trenutku pa se starček spremeni v Božička in mu pove, da ga za njegovo dobroto nagradi tako, da mu ponudi mesto kot njegov pomočnik. Tomaž brez zadržkov privoli.

Od tedaj vsako leto Tomaž z  Božičkom raznaša darila.

Julija in Zarja, 8.b

Bralni izzivi v 6. razredu

Čarobni piškotki

Nekoč je živel navaden pek. Pek ni bil reven in ne bogat. Imel je družino. Ženo, hčero, sina in psa. Pek si je želel samo slave.

Nekega dne, ko je pek mesil testo za piškote je k njemu prišla vila Kremka. Vprašala ga je kaj si želi. Rekel ji je, da nekaj s čimer bi zaslovel. Rekla je naj zapre okna in vrata nato še oči. Ko je pek to naredil, je Kremka vrgla nekaj v skledo z maso za piškote in izginila. Ko je pek odprl oči vile ni bilo več. Začutil ni nič drugega, kot to kar vsak dan. Nadaljeval je s piškoti. Ko jih je spekel je šel v posteljo počivat, saj je imel naporen dan. Naslednji dan si bili piškoti že okrašeni in vsi so tekali po pekarni. Kaj so delali se sprašujete? Piškoti so pekli praznična peciva, kruh, potice,…Takrat, ko so piškoti najbolj noreli, je vstopil novinar s prižgano kamero, ki je snemala v živo. Kmalu se je pekarna napolnila z ljudmi in novinar je odšel. Ljudje so si zaželeli živih piškotov in ostalih dobrot, ki so jih izdelovali čarobni piškoti. Pek je rekel, da proda samo dobrote, čarobnih piškotov pa ne. S temi piškoti je pek postal slaven. V pekarni je bil kotiček, kjer si si lahko ogledoval delo čarobnih piškotov in zraven užival v dobrotah, ki so jih naredili.

Tako je pek postal slaven. Z družino, kamor sedaj spadajo tudi čarobni piškoti, je živel slavno do konca svojih dni. Piškotki še vedno živijo, če jih seveda še niso pojedli. 😊

Eva Cesar, 6. a