Arhiv kategorij: Vse to je naše življenje

Zgodbe iz življenja učencev.

V vrtnem centru Kurbus

Med počitnicami sem se z mojima dvema sestrama Lio in Tajo ter našima babico in dedkom odpravila v vrtni center Kurbus v Gornji Radgoni, kjer je potekala razstava orhidej in metuljev.

Najprej smo si ogledali prostor, ki je izgledal kot džungla. V džungli so bila drevesa, veliko različnih orhidej, pri koncu pa ribnik, v katerem so plavale ribe. Ko smo prišli na konce džungle, smo si ogledali prostor z metulji. Bilo jih je veliko, vsi pa so bili različnih barv in velikosti. Tam sta bili tudi dve papigi. En papagaj je bil Jaka. Bil je rumene in modre barve. Druga papagajka je bila Suzy. Bila je rdeče barve, z modro-rumenimi krili. Suzy je sramežljivka, zato je cel čas sedela na zelo visoki veji. Papagaji in metulji so bili spuščeni in ker je bilo toliko metuljev, ki so leteli naokoli, me je bilo malo strah. Metulje so hranili s pomarančami, papagaje pa z bananami. Kasneje smo si ogledali kaktuse, mesojedke in manjša drevesa. Za tem smo stopili v majhno trgovinico, kjer so prodajali spominke. Imeli so živali iz naravnega materiala, kot so kokoši iz slame, pande in kužke iz lesa,… Prodajali so tudi naravne dišave, ki smo jih kupili. Nato smo si ogledali rože. Najbolj so mi bile všeč modre orhideje. Prodajali so tudi ptičje hiške in hrano za nih. Babi in dedi sta kupila ptičja semena. Tukaj se je ogled končal. Hitro smo šli v avto. Odpeljali smo se v slaščičarno, kjer smo pojedli vsak kos torte, zraven pa smo spili vročo čokolado. Nato smo se še sprehajali. Približno uro kasneje smo na kosilo odšli v restavracijo KFC.

Ta dan je bil zabaven in odločili smo se, da se bo to še kdaj ponovilo.

Tia Horvat Zupančič, 5.b

Prešernov natečaj: Babica in prababica v šoli

Babica je v šolo hodila peš.  Na pol poti se ji je pridružila sošolka Tinka. Pridružili so se jima tudi fantje, ki so jima nagajali. Pozimi so jih kepali, poleti pa so jih zmerjali. Na šolskem igrišču se je babica igrala gumitvist, pismo, zemljo krast… Učitelji so bili strogi in spoštovani. V 1. razredu je bila sprejeta med pionirčke. Ko je bila sprejeta med pionirčke, je dobila pionirčkovo kapico, rdečo rutico in prisegla pionirsko zaobljubo. V babičinih časih je obstajala kurirčkova pošta, ki je potovala po državi od šole do šole. 25. maja so praznovali dan mladosti, takrat je imel tovariš Tito rojstni dan.

Žana Breznik, 2.b

Prababica je v šolo hodila peš. Poleti niso imeli čevljev, pozimi pa so imeli čevlje, a samo tisti, ki so bili bogati. Učitelji so tepli s palico. Niso imeli zvezkov, ampak tablice. Nikoli niso šli na izlet. Imeli so doma narejene torbe iz blaga, bogati pa iz usnja. Dečki so imeli hlače, deklice pa krilca. Hodili so peš na velikih razdaljah. Za malico so dobili mleko in kruh. Igrali so se volka na mlin. Vseeno pa se spominja lepih trenutkov v šolo in iz šole in med potjo domov, ko so se ustavili na sosedovi češnji in vinogradu.

Žana Breznik, 2.b

Prešernov natečaj: 5 razlogov zakaj je dobro, da je naša šola majhna

Naša šola Duplek je majhna vaška šola. In seveda imamo zato majhne učilnice, majhno jedilnico, majhno telovadnico, malo učencev in učiteljev. In kot vsaka stvar ima to svoje prednosti in slabosti. Na primer nekaj slabosti: majhna telovadnica, učitelji si prej zapomnijo, če se jim zameriš, saj je manj učencev in si lažje zapomnijo.

No, veliko več pa lahko z lahkoto naštejem teh pozitivnih stvari izpostavila jih bom pet:

1. Na šoli poznamo vse, če ne osebno, vsaj na videz.
2. Imamo manj učencev v razdredu, zaradi tega smo bolj povezani, se bolj poznamo in držimo skupaj.
3. Tisti, ki pridejo na našo šolo, se težje zgubijo.
4. Na šoli je manj učiteljev, ki nas poznajo zelo dobro in jim lahko zaupamo.
5. Večina naših staršev, tet, stricev in bratov ter sester je obiskovalo to šolo in učitelji, ki že dlje poučujejo, jih poznajo in mi lahko upamo le, da so že oni naredili dober vtis na njih in da so jih imeli radi.

To je le nekaj dejstev, vendar jih je še veliko več. In čeprav je tudi nekaj negativnih stvari, sem zelo vesela, da lahko obiskujem to šolo in da sem lahko spoznala učence te šole ter z njimi preživljam večino svojega časa.

Tjaša Cehner, 9.a

Novoletne želje naših učencev

Želim si, da bi v letu 2018 bilo zame in za vse veliko vzponov, kot tudi padcev, uspeha, veselja, zdravja, sreče in prijateljstva!!!

Alina

V letu 2018 si želim veliko uspeha za vse…

Zoja

Vsem želim vse, kar si sami želijo, da bi bili zdravi, veseli in predvsem imeli lep uspeh in življenje!!!

Lana

Želim si, da bi se še nekaj naučila. Drugim želim, da bodo srečni.

Samanta

Želim si, da vsi dobili lepe ocene in želje.

Helena

Vsem želim, da so v dobrih odnosih s sosedi in poznanimi. Zase pa želim enako.

Luka

V letu 2018 si želim, da bi v šoli šlo vsem odlično.

Matija

Želim si, da bi bilo leto zame in za vse ostale srečno, zdravo, uspešno, in da se vsem izpolni kar si sami želijo.

Tia

Želim si uspešno, zdravo, srečno leto in veliko uspeha pri jahanju. Za ostale si želim isto in vse, kar si sami želijo.

Neja

Želim si, da bi bil zdrav, srečen, mir. To si želim za mene in za vse ljudi v moji okolici.

Tilen

Želim si, da bi bilo leto 2018 zelo zabavno, srečno in veselo, vsem želim, da bi se imeli radi in , da se ne bi prepirali.

Mai

Želim si, da bi izpolnila svojo novoletno zaobljubo. Za vse druge pa želim, da bi se imeli radi in izpolnili  skoraj vse želje.

Ema

Želim si, da bi bila uspešna in da bi z Emo ostali najboljši prijateljici, za vse druge pa si želim, da bi bili srečni in se imeli radi.

Manca

Želim si veliko uspeha v šoli in v nogometu, veliko zdravja ter sreče. Drugim pa želim sreče, zdravja in uspehov v šoli.

Žiga

Želim si, da bi bil uspešen v šoli, v nogometu in da bi bil zdrav. Za druge pa si želim veliko uspehov.

Tim

V letu 2018 si želim dobre ocene, drugim pa želim veliko uspeha.
Matevž

Želim si uspehe pri flavti in atletiki, drugim pa ogromno sreče.
Karolina

Želim si veliko uspeha v šoli in na odbojki, drugim pa veliko sreče in zdravja.
Mia

Želim si veliko uspeha, sreče, zdravja, drugim pa zdravje in to, kar si sami želijo.
Melanie

Želim si, da bi bil dober v šoli, ostalim pa isto in to, kar si sami najbolj želijo.
Domen

Želim si, da bi uspešno končala šolsko leto 2017/18.
Ana

Želim si veliko uspeha in dobrih ocen.
Andraž

Želim si veliko lepih in dobrih ocen.
Patrik

Želim si veliko dobrih ocen.
Luka

Želim si uspešne ocene in da zaključim 7. razred.
Timotej

Želim si veliko dobrih ocen, da bi zaključila 7.razred
Klara

Želim si veliko zdravja in sreče. Prav tako pa vsem sošolcem želim, da z dobrimi ocenami zaključijo 7.razred.
Ema

Želim si da bi bil sprejet v srednjo šolo in da bi se tam tudi spoprijateljili.
Luka

Želim si srečo in dober uspeh.
Nika

Želim si srečo, veliko zabave, da bi se dobro odločila za srednjo šolo in tam spoznala veliko prijaznih ljudi, najbolj pa zdravja.
Larisa

Želim si veliko sreče, prijateljev in da se vključim v družbo na srednji šoli.
Žak

Želim si dobre ocene, da sem sprejet na srednjo šolo, da sem sprejet v družbo, srečo in veliko zabave.
Rene

Želim si dobre ocene in srečo ter da sem sprejet v srednjo šolo.
Jernej

Želim si srečno in uspešno leto. Da bom sprejet v srednjo šolo in imel dobre pogoje.
Robi

Želim si dober uspeh, da bi bil sprejet v srednjo šolo, da bi tam dobil prijatelje.
Lan Patrik

Želim si sreče v letu 2018 in želim si spoznati nove ljudi. Najpomembnejše pa je zdravje, kar si želim najbolj. Upam tudi, da bom uspešno končal osnovno in uspešno začel s srednjo šolo. Želim si tudi, da bom v letu 2018 užival čim bolj in da bom med počitnicami kaj zaslužil, da bomo lahko šli s prijatelji na sladoled ali na pijačo.
Timi

V letu 2018 si želim zdravja, sreče, znanja. Da bi se uspešno vpisal na srednjo šolo, hočem spoznati nove ljudi in da bi se vsi imeli radi.
Lan

Želim si dober uspeh, da bom sprejeta v srednjo šolo, ki si jo bom izbrala, srečo, veliko novih prijateljev in pravih odločitev.
Amadeja

Želim si veliko sreče, zdravja, dobrih ocen in novih prijateljstev.
Sara

V letu 2018 si želim dobro izbiro za srednjo šolo, da bi tam spoznala nove prijatelje, veliko sreče v življenju, zabavni zaključek šolskega leta v osnovni šoli.
Laura

Kdo je to?

Opis in oznaka osebe

Ta oseba je stara 21 let. Visoka je 153 cm. Ima dolge, temno rjave lase. Je svetle polti, ima rjave oči. Večinoma nosi kavbojke ali legice ter majice. Njena najljubša barva je roza. Velikokrat ima obute čevlje s peto, številko čevljev ima 37. Njena najljubša hrana je pica ali dunajski zrezek s krompirčkom. Živi v Limbušu, v hiši s svojimi starši. Je edinka. Hodila je na srednjo turistično šolo, sedaj pa obiskuje fakulteto. V prostem času se druži s prijatelji, gleda televizijo ali posluša glasbo. Po značaju je prijazna, rada pomaga in se zabava ter je zanimiva.

        Larisa Vauhnik, 9.b

Ta oseba je stara 14 let, decembra bo 15. Ni tako velika. Njena višina je namreč 160 cm. Ker je majhna, tudi tehta ne dosti. Težka je 48 kg. Ima čudovite lase. Njeni lasje so kot griva. Po naravi ima lase rjave, ampak si jih barva na vijolično. Obraz ima svetel. Ima bolj ovalen obraz, ampak ne preveč. Ima zelo lepe modre oči, ki kar žarijo. Nima dosti drugih posebnosti na obrazu. Ima svoj stil oblačenja. Večinoma se oblači v črno. Ko ima na sebi kaj barvitega, sem zelo začuden. Po navadi nosi »najikce«, ali »all starke«. Njena velikost noge je 38. ima tudi svoj način prehranjevanja, saj je športnica. Boksa namreč že 5 let. V svojih letih je dosegla toliko, kar enim v celem življenju ne bo. Živi v majhni vasi, imenovani Veržej. Živi z mamo, očetom in njenim bratom. Njena družina je zelo prijetna. Poklica še nima, saj še hodi v šolo. Odločila se je za nadaljevanje šolanja v smeri farmacije in zdravstva. V prostem času se rada druži z mano, prijatelji in družino. Nima dosti prostega časa, saj ima dosti treningov. Je zelo prijazna.

Timi Rajh, 9. b

Tortin izbruh

Nekje sredi januarja je moja prijateljica Lara imela rojstni dan. Že od jutra sem komaj čakala nanj in se veselila druženja s prijateljicami.

Ko smo prispeli do njene hiše, nas je vsa vesela, skupaj že z nekaterimi drugimi puncami, pričakala pred vhodom. Odšle smo v njeno sobo, ji voščile in se pričele igrati Bingo. Ko so vse gostje prišle, smo se dogovorile, kaj vse bi rade delale ta dan. Igrale smo se veliko družabnih iger, Wii in plesale. Že do takrat smo se ogromno nasmejale. Ko nam je zmanjkalo prigrizkov, je Lara mene in Tio prosila, če lahko greva v kuhinjo po čips. S Tio sva se strinjali, čeprav nisva vedeli, kje je shranjen. Odšli sva v kuhinjo in brskali po vseh možnih predalih. Slišali sva, da nekdo prihaja, v zadnjem trenutku sem našla čips in skrili sva se v shrambo ter počakali, da je oseba odšla. Nato sva hitro zbežali nazaj v Larino sobo. Ugotovili sva, da je v kuhinji bila Larina babica. Za večerjo smo si same pripravile pico. Med pečenjem našem večerje smo se zopet vrnile v sobo. Ko je pica bila pečena, smo jo počasi pojedle. Lara je na mizo prinesla plastenko Cola-cole, a izkazalo se je, da je v njej v resnici rdeče vino. Po pici je sledila še torta. Lari smo skupaj zapele, nato pa se je lotile. Ko Ema ni več mogla jesti, se je Valentina odločila, da jo bo hranila kot dojenčka. Tii je bilo to zelo smešno, v trenutki ji je v trebuhu postalo nelagodno in torta iz njenih ust je bruhnila kot vodomet. Za vse nas je bil to grozen šok, poleg tega pa je po jedilnici začelo zaudarjati po čokoladi, ki ji je rok pretekel za dve leti, pomešani s kompostom. Ko se je Tia umila in preoblekla, smo se igrale še skrivalnice v temi, ki so bile zelo strašljive. Pred rojstnim dnevom smo se s starši dogovorile, da pridejo po nas ob devetih, a zabavo smo podaljšale za eno uro.

Zabava mi je bila zelo všeč. Zelo smo se smejale in tortin izbruh, ki je prišel na plano zaradi smeha, je večer še popestril. Naučila sem se, da je smeha včasih tudi preveč.

Ajda Rojko,7.a

Sluzasta majoneza

Z družino smo se med počitnicami odpravili v Italijo. Na plaži smo se na hitro skopali. A še zdaleč nismo vedeli, kaj se bo zgodilo potem.

Po kopanju smo zavili v italijansko restavracijo in si naročili hrano ter pijačo. Med čakanjem smo se kratkočasili z gledanjem sladic z jedilnika. Hrano so hitro prinesli. Medtem ko smo jedli, pa se je gospe, ki je sedela zraven nas, polila limonada, vendar ni delala velike panike in hitro vzela iz zavojčka papirčke. Vse bi bilo v redu, če bi tile “robčki”, bili v resnici robčki. Namesto belih papirčkov z limoninim vonjem, je iz zavojčka pritekla sluzasto rumena majoneza. Zakričala je in hitro stekla na bližnje stranišče, iz njenega krila pa je padala majoneza na tla. Bilo je veliko majoneze, tudi na njenem stolu in mizi, zato so natakarji to hitro pobrisali. Ko je prišla nazaj, je bilo vse kot prej, le rumena packa se je poznala.

Po tem dogodku vedno dobro pogledam, kaj je napisano ali narisano na zavojčku, ko gremo na izlet v druge države.

Tia Heler, 7.a

Trgovina in denar

Lani, nekje sredi poletja, sem prespala pri Ajdi. Bil je zelo vroč dan, zato sva se odločili, da bova odšli na sladoled. Ajdini starši so nama dali denar in midve sva krenili na pot.

Pri Kremku sva si naročili dve kepici sladoleda in kot vedno sem sladoled pojedla prej od Ajde. Nato sva še nekaj časa sedeli in klepetali ter dobili idejo. Ker nama je ostalo nekaj denarja, sva odšli, zase in za domače, kupit nekaj sladkega. Iskali sva najcenejše čokolade in kekse. Toda vedno, ko sem že stala na blagajni, je Ajda našla nekaj cenejšega in sva šli zamenjat, da bi nama ostalo več denarja. Nato sva se nekako odločili, kaj bova kupili in odšli sva še v drugo nadstropje. Tam sva videli zelo lepo mapo, ki sva jo hoteli uporabiti za najine pesmi. Imeli sva nekaj centov premalo. Ajda je hotela vrniti čokolade, meni pa se je zdelo čudno, da bi kdo vrnil vse, kar je kupil za pol eura. Zato sem vzela v roke telefon, da bi koga od staršev prosila, da nama prinese denar. Čeprav nisem mislila resno, sem poklicala mami, oglasil pa se je oči. Vprašal je, če pride po naju in na koncu naju je peljal do Ajde.

Od vseh sva bili kregani, saj sva klicali za denar, vendar je pri tem tudi nekaj dobrega. Skupaj sva naredili to nezgodo in ugotovili, da ni pametno kupovati čokolade, pa če se ti še tako lušta.

Lia Horvat Zupančič, 7.a

Prestrašena v kampu

Med poletnimi počitnicami smo odšli z družino na morje na otok Pag.

Nekega večera smo se odločili, da bomo šli na večerjo v kampu. Preden smo dobili hrano, sem šla na sprehod ob obali. Opazila sem, da že dolgo hodim. Ko sem želela iti nazaj, nisem vedela, kje sem. Bila sem na koncu polotoka, ki je bil v kampu. Nisem vedela, kam naj grem. Samo hišice so bile, ampak brez ljudi, ker so vsi bili na glavnem prostoru, kjer se v sredo največ dogaja. Poiskati sem hotela pot do glavnega prostora, ampak je bilo preveč poti. Na srečo sem vedela, da vse poti navzgor vodijo do recepcije. Odšla sem navzgor, šla do znanega razpotja in sem našla vrh kampa. Odšla sem po poti do prikolice. Ko sem prispela do prikolice, sem že vedela, kam dalje. Prišla sem do gostilne in se razveselila, ko sem videla mamo in očeta.

Ostali smo še nekaj dni. To dogodivščino sem izbrala, ker je zanimiva in se iz nje nekaj naučiš. Naučila sem se, da nikoli sam ne hodi po kampu in če že sam hodiš po kampu, imej vsaj s sabo mobilni telefon.

Lara Klemenčič, 7.a

Prostovoljke v knjižnici

Nekoč je nekdo rekel: “Če misliš, da je branje knjig dolgočasno, jih bereš narobe.”

Ja. To je resnica. Toda nas šest ne misli, da so knjige dolgočasne… Me, Ajda, Mia, Melanie, Ema, Karolina in Lia, učenke 7. razreda, v knjižnici opravljamo prostovoljno delo vsak četrtek in petek prvo šolsko uro. Naučile smo se opravljati različna dela v knjižnici. Znamo razvrščati in izposojati gradivo ter ga razporejati po knjižnih policah. Počutimo se zelo odgovorno, saj imamo neke vrste službo. Hkrati pa je delo v knjižnici zelo zabavno, čeprav nam ni všeč, da moramo govoriti tiho. Pomagale smo pri postavitvi razstave Umetniki sezone. Ob dnevu šolske knjižnice smo tudi pripravile ure v knjižnici starejšim učencem. Čeprav smo za nekatere “piflarke”, imamo to prostovoljno delo zelo rade in vsak teden komaj čakamo, da se zjutraj ponovno družimo med knjigami.

Če hočete, da vam knjige izposodimo učenke ali želite pomoč svojih vrstnic pri izbiri knjige, obiščite v knjižnico v četrtek ali petek prvo šolsko uro.

Lia Horvat Zupančič, 7. a