Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Lia Horvat Zupančič

Najlepši čas življenja

Prideš na svet,
si z materino ljubeznijo objet,
rasteš, odrasteš in se staraš,
takšne in drugačne trenutke prestajaš.
Spoznavaš zgodbe raznih ljudi,
tudi sam poveš, kaj ti po glavi roji.
Obljubljaš in svoja načela izpolnjuješ,
ne razočaraš in nikoli ne obupuješ.
V življenju veš, da si marsikaj lepega storil,
upaš, da te vsaj nekdo ne bo pozabil.

Če verjameš ali pa tudi ne,
najlepši čas življenja je mladost.
Čeprav že sama po sebi je velika norost
in zraven tega, da ti pokloni modrost,
te nauči veliko pomembnih stvari.
V teh letih misliš, da že vse veš;
dobiš tak občutek,
da je življenje en neskončen trenutek.
Se želiš sam v svet podati,
kaj kmalu se ponovno znajdeš pred domačimi vrati.

Tu je tudi prva ljubezen,
zaradi katere nisi vedno trezen.
Se v tem času živi kar se da brez skrbi,
ugotoviš, kaj vse te veseli.
Segaš visoko in sanjaš nemogoče,
vendar si praviš, da se vse da, če se hoče.
S tem in onim ti odrasli morijo,
Nikoli te na miru ne pustijo.
čeprav pozornost rad imaš,
jih raje živciraš, kot se jim vdaš.

Vsak se tudi rad spomni otroških dni,
prav tako se nihče ne brani otroških stvari.
Nas vrnejo v razigrane dni,
ko smo vsi imeli majhne iskrive oči.
Pomislimo, kakšni smo hodili okrog,
koliko se nam zgodilo je smešnih anekdot.
Med drugim je tukaj tudi šola,
kjer naučiš se tudi, kaj je hiperbola.
Spoznaš, da ljudje med seboj nismo enaki,
da nekateri želijo v vsem biti prvaki.

Če še nisi ugotovil, je mladost marsikaj.
Je tudi radost.
Je tudi, ko imaš kar nekaj let,
ko tvoje življenje postane en velik zaplet.
Vendar kljub vsemu
ti vedno ostanejo veseli trenutki,
v srcu pa skrbno izbrani najlepši občutki.

Lia, 9.a

Občinska prireditev ob Prešernovem dnevu

V petek, 7.2.2020, smo učenci OŠ Duplek in OŠ Korena skupaj nastopili na občinski prireditvi ob Prešernovem dnevu.

Vse se je začelo s prihodom, pol ure pred začetkom. Vsak nastopajoč je lahko preizkusil oder ter povadil svoj nastop. Medtem se je dvorana polnila in vsi smo upali, da nam bo šlo bolje kot na generalki dan prej. Za začetek je imel govor župan. Sledili so nastopi pevskih zborov obeh šol, deklamacije, igranja na inštrumente, dramska igra o Prešernovem življenju ter balet, vse pa sta vodila učenka naše šole, Karolina, in učenec korenske šole, Aleks. Lahko vam povem, da je v zaodrju bila napeta tišina, učitelji so upali, da bo vse teklo gladko, mi učeni pa smo želeli čimprej priti na vrsto. Prireditev se je zaključila okoli 19.00.

Z leti vsem postaja malo bolj jasno, zakaj je bil Prešeren tako pomemben za nas in mislim, da smo na prireditvi to skupaj pokazali.

Lia, 9.a

 

Moj idealen dan

“Dobro jutro,” sem zaslišala izza svojih vrat. Do mene je pridrvel vonj po rogljičkih ter toplem mleku in takoj sem vedela, da je romletek.

Moj teden ima štiri dni in kot si že lahko ugotovil je eden izmed njih romletek. Dan, ko se vse začne s čokoladnim rogljičkom ter toplim mlekom. Seveda, imam v posebni posodici še nekaj dodatne čokolade, ampak pustimo podrobnosti. Po okusnem zajtrku, se počasi oblečem ter umijem zobe in kar hitro je tukaj že ura za odhod. Saj res! Oprosti, pozabila sem se ti predstaviti. Sem Lija. Stara sem skoraj 15 let in moje življenje je preprosto:

č u d o v i t o,

s kančkom smeha in drame.

Ura za odhod je čas, ko se s sestrama odpravimo k pouku. Hodim še v osnovno šolo in sem kar malce žalostna, da jo bom morala letos zapustiti. Tukaj se učimo samo zanimive snovi, kar pomeni, da si jih izberemo učenci sami, učitelji pa nas to nato naučijo. Pouk se začne ob 10.00, konča pa med 12.00 in 13.00. Všteti so tudi vsi odmori ter božansko kosilo in malica. Sledijo razne dejavnosti, med drugim poskušanje sladic, prostovoljstvo, ustvarjajmo skupaj, igrive urice,… In zatem odhod domov, ki se ponavadi zavleče za kakšno uro ali dve. Doma me čaka celotna družina s kosilom. Ja, spet jem. Vse kar me še čaka ta dan, je branje mojih najljubših knjig, gledanje mojih najljubših TV serij, dolga kopel ter pogovor s prijatelji.

Dan pred romletkom je začetek. Lahko si misliš, saj je vendarle začetek tedna. Dan se ne razlikuje kaj dosti od romletka, le da za zajtrk ni rogljička, ampak karkoli drugega. Lahko bi rekla, kar si zaželim, to dobim. In po pravici se tega dneva veselim pa čeprav moram po dveh prostih dneh v šolo. Sklepam, da vi vsi sovražite vaše začetke, ampak ni zabavno za nekaj ur oditi od doma ter se družiti z ‘neznanci’? Prav tako je začetek tedna, začetek nečesa novega. Nepoznanega.

3. in 4. dan sta nedeljek 1 ter nedeljek 2. Vem, imena nista kaj posebna, pomenita pa, da ne rabim nič delati. Pametno ne? Skupaj sestavljata vikend, ki je pol nepozabnih dogodivščin (in to po celotnem svetu). Ta dva dneva sta prvotno namenjena spanju, počivanju in lenarjenju, če pa ostane kaj časa obiščemo kak zanimiv kraj. S tem mislim kakšen kraj, kjer je veliko zabavnih stvari, vendar ne zahteva preveč napora. Saj veste, treba je biti pripravljen na nov teden.;)

Zdaj ko poznaš moje dneve, mi lahko poveš še kaj o tvojih. Bova videla čigav teden je boljši:)

Lia, 9.a

Pa smo spet tu…

2020. Število, ki ga večina ljudi pretekli teden piše narobe. Jaz sem seveda med njimi… V tem letu se bo zgodilo marsikaj, med drugim bom končala z osnovno šolo ter se čez slabih 6 mesecev poslovila od mojih sošolcev. Želim si, da bo to leto kar se da uspešno ter veselo. Da se bo vsakemu izpolnila kakšna želja pa da bo to leto prav tako polno ljubezni.

Pri novinarskem krožku mi je všeč naš način dela, da ni nobene teorije in upam, da bo tako še naprej. Takšen način dela bom kar malo pogrešala.

Upam, da bo vaše leto čudovito,

Lia

Še zadnjič letos…

Božični dan ter državni praznik sta že mimo, vendar je v okolici še vedno čutiti otroško radost, slovenski ponos ter vesele želje. Še štirje dnevi pa bo tukaj tudi novo leto. Leto novih začetkov ter novih spoznanj. Pa ne pozabimo na počitnice. Teh smo veseli še posebej otroci. Čeprav nas čaka še veliko dela pa tudi veliko ocen, ko se vrnemo, nas to trenutno ne skrbi preveč. Dokler nam je dovoljeno dolgo spati, smo srečni.:)

Kakorkoli, želim vam lepe praznike, da bo vstop v novo leto kar se da uspešen in ne pozabite, sreča je v malih stvareh.

Pozdrav

Lia

To pač je naše življenje

Le vase moraš vedno verjeti
in ne, ni ti treba zmeraj blesteti.
Ni ti treba še vsega razumeti,
samo poskusi vsak dan živeti.

Vsak dan nekaj mine,
nekaj novega se zgodi
in čeprav je težko verjeti,
z vsakim dnem rasteš tudi ti.
Pomisli, kaj vse si videl
ter kaj vse si moral pretrpeti,
koliko stvari nisi mogel razumeti
in kolikokrat si moral ponovno začeti.
Verjetno si že ugotovil, da ne rabiš vsega imeti
le vase moraš vedno verjeti.

Je jok in spet drugič veselje,
so sanje in neuresničene želje.
Je sreča, je trpljenje,
to pač je naše življenje.
Ne pravim, da je preprosto,
niti da je težko pogosto.
Je polno čustvenih trenutkov
in neizmerno lepih občutkov.
Za le-te moraš lepo skrbeti
in ne, ni ti treba zmeraj blesteti.

Ne želi si odrasti,
prepusti se usodi.
Čeprav ne veš, kam te vodi,
naj ne bo te strah pasti.
Poskušaj, raziskuj, piši,
sanjaj, spreminjaj, riši.
Ne pozabi na svoje vrline,
niti na svoje skrite veščine.
Veliko stvari še moraš doživeti,
ni ti treba še vsega razumeti.

Pred sabo imaš še veliko let,
življenje te bo popeljalo v širni svet.
Spoznal boš mnogo ljudi,
naučil se boš tudi mnogo novih stvari.
In vedi, da ni vse v ekranih,
nekaj moraš imeti tudi v možganih.
Smej se, odpuščaj hitro, krši pravila,
ljubi, verjemi in te radost ne bo zapustila.
Za lepoto in popolnost si ne želi umreti,
samo poskusi vsak dan živeti.

Lia, 9.a

Še 21 dni

Zdravo, še 21 dni, pa bo tukaj leto 2020.

Redki (med katere spadam tudi jaz) že gledajo božične filme, po mestih že visijo lučke, tu in tam pa slišimo tudi kakšno božično pesem. Čeprav še ni tukaj začetek januarja, sem se odločila govoriti o naših ciljih, željah.

Vsak si ob začetku leta verjetno nekaj zastavi. Vprašanje pa je, če to uresniči. Tudi če ne, to preloži na naslednje leto. In potem na naslednje, če cilja še ne doseže. V bistvu nastane en velik začaran krog, ki se nekega dne le konča. Te želje se razlikujejo od oseb samih, kaj jih veseli in čemu dajo v življenju prednost. Kakor že vemo, je božični čas najlepši čas v letu, zato so želje tudi bolj prijazne, osebne oziroma ljubeznive. Imajo neko globino in so iz srca. Ker je vse bolj pocukrano, so tudi želje takšne.

In ne se bati, če se želja ne uresniči takoj. Vse pride ob pravem času, ob pravem trenutku. Pa tudi če se ne izpolni, se zahvali za izkušnjo in ne obupaj.

Z najlepšimi pozdravi,

Lia.

 

 

Obisk II. gimazije

Z Ajdo sva se v ponedeljek, 25.11.2019, udeležili predstavitve II. gimnazije Maribor.

Malo pred 10. uro zjutraj sva se dobili na parkirišču in se skupaj odpravili v notranjost. Po krajšem čakanju so nas povabili v učilnico, kjer so preverili prisotnost. Ravnatelj je spregovoril par besed, za njim pa še profesor. Ta nam je predstavil programe, opisal obšolske dejavnosti ter odgovoril na vsa vprašanja. Nato smo si lahko izbrali, h kateri uri pouka bi radi šli, izbirali pa smo med naslednjimi: slovenščina, zgodovina, likovna in fizika. Midve sva se odločili za slovenščino. Po nas so prišle štiri učenke, ki si posamezno skupino popeljale po šoli. Njih smo lahko povprašali prav tako karkoli in na vse so z veseljem odgovorile. Sledilo je kosilo, nato pa ura pouka. Naletele smo na snov, ki govori o Bibliji vendar kot literarnem delu. Profesorica je razredu povedala, kaj vse najdemo v njej, iz česa so jo najprej izdelovali ter omenila Jurija Dalmatina in leto 1584. Pred zvoncem nam je prebrala tudi en odlomek. Sledil je zaključek v jedilnici, kjer smo dobili darila, nato pa odhod domov.

Šola me je zelo pritegnila in izvedela sem tudi veliko novih informacij, katere so me morda pred tem tudi malo skrbele. Sedaj sem še bolj prepričana, da bo ta srednja šola zame prava.

Lia, 9.a

Karierni sejem

V sredo, 13.11.2019, je v športni dvorani Ljudski vrt “Lukna” potekal karierni sejem – sejem poklicev in izobraževanja. Udeležili smo se ga tudi učenci osmih in devetih razredov.

Po prihodu v šolo smo pospravili malico v nahrbtnike in se ob pol osmih odpravili z avtobusi proti stadionu. Ob prihodu smo dobili brošure, v katerih je bilo opisano, kaj sploh karierni sejem je in katere vse šole ter podjetja se predstavljajo. Po dva ali več skupaj smo se nato odpravili na potep po stojnicah. Vsaka je bila posebna na svoj način in pri vsaki ti je nekdo odgovoril na vsa vprašanja, ki so ti rojila po glavi. Nekatere so podelile tudi kakšno nagrado. Po dveh urah tavanja med stojnicami smo se, kljub dežju, zbrali zunaj in počakali na naš prevoz nazaj v šolo. Ko smo se vrnili, smo izpolnili anketo oziroma vprašalnik o tem, kaj smo izvedeli. Okoli dvanajstih smo lahko odšli na kosilo ali pa domov.

Kot devetičarka vam lahko povem, da se je težko odločiti za en sam poklic, saj ne veš, če je pravi ali ne. Ampak kot pravi ena znana misel:”Kar bo prišlo, bomo spoznali, ko se bo zgodilo.”

Lia, 9.a

Nihče ni brez napak

Že tretji mesec šole. Si lahko misliš?

Ne vemo, kaj nas čaka, prav tako ne vemo, če bomo to dočakali. Nekateri bi lahko že zdavnaj obupali nad vsem, kar se jim dogaja v življenju. Tisti bolj in tisti manj priljubljeni. Ampak še vedno vztrajajo. Na koncu koncev je še sedem mesecev, za nas devete malo manj, do zadnjega dneva šole.

Tukaj je nasvet:

Poskusi najti ta občutek, ki ti dokazuje, da lahko narediš karkoli želiš ter uresničiš svoje sanje. Toda to ne pomeni, da za to ne rabiš nič storiti. Zastavi si cilj in ga poskusi doseči, saj veš, kdor visoko leta nizko pade. Delaj nekaj, v čemer uživaš. Ne poskušaj odnehati. Vem, da je velikokrat težko, ampak veliko ljudi ti bo vedno stalo ob strani.

Sami imamo v rokah svojo prihodnost, sami imamo v rokah naše življenje.

Nihče ni brez napak,

Lia