Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Lara Klemenčič

Obisk Prve gimnazije Maribor

V četrtek, 7.11.2019, sva se z mojo sošolko Tio odpravili na Prvo gimnazijo v Mariboru, kjer so potekale delavnice.

En teden prej smo dobili obvestilo o delavnicah na Prvi gimnaziji in sva se sošolko odločili, da greva. Učitelj naju je prijavil. Na voljo so bili geometrija, psihologija, likovna delavnica in biologija. Midve sva se odločili za latinščino in psihologijo. Cel teden sva komaj čakali ta dan, ko bova odšli.

V četrtek sva bili pri pouku prve štiri ure, sredi pete ure pa sva odšli na kosilo, nato do avtobusne postaje in na redni avtobus. Na avtobusu sva bili živčni, ker je avtobus zamujal in nisva vedeli, če bova pravočasni. Ko sva prispeli pred Prvo gimnazijo, sva videli napise šol na obisku in seveda sva našli našo. Bili sva edini iz naše šole in sva imeli svojo vodičko. Združili sva se z eno iz druge šole, ki je bila edina in smo imele dve vodički. Razkazili sta nam šolo in nas odpeljali do psihologije, prej sta nam povedali, da nas bosta počakali in nas odpeljali do latinščine. Pri psihologiji smo ugotavljali, kakšen tip smo. Po tej uri sta nas vodički odpeljali na latinščino. Med potjo do učilnice sem videla prijateljico. Žal je bila v učilnici učiteljica in jaz sem morala iti na latinščino. Pri latinščini smo se učili o latinskih besedah, stari grščini in italjanščini. Po latinščini je bilo vsega konec. S Tio sva šli do Europarka, kjer je prišla po naju njena mama.

Obisk Prve gimnazije je bil zanimiv, šola je zelo velika in lepa. Ogled priporočam vsem, ki se želijo vpisati naprej na Prvo gimnazijo.

Lara, 9.a

Trgatev nekoč

Nekoč so kmetje trdo delali celo leto, zato je za njih trgatev pomenila kmečki praznik. Povabili so sorodnike, znance in sosede, da so jim pomagali. Gospodinje so pred trgatvijo imele zelo veliko dela v kuhinji, saj so pekle kruh, potice in druge dobrote.

Delo je bilo težko, škarij za grozdje niso imeli, zato so grozdje trgali. Pobrali so vsako jagodo, ki je padla na tla, ampak vseeno so bili veseli in ob delu so zelo radi zapeli. Seveda pa, preden je sploh prišlo do trgatve, so čez leto vinograde ročno okopavali tudi po cel dan, vezali so trto in še kaj.

Približno 14 dni pred prešanjem oz. trgatvijo so morali namočiti krnico, ki je bila lesena, da ni puščala, enako je bilo s sodi. Grozdje v goricah so nosili putarji v putah. Te so bile lesene, zdaj so pa tudi že plastične.

Na krnici so stiskali grozdje tudi z bosimi nogami, dali so ga v obroče, obtežili z lesom, nato so vzeli zelo velik in težek kamen, da je prešpan stisnil na sladek sok. Sok je pri tulčku na krnici tekel v leseno kad. Na trgatvah se je dobro jedlo in pilo, ljudje so se družili in prepevali, sedaj pa tega več ni, vse je bolj moderno in dela se upravljajo strojno.

Na moji domačiji imamo tudi tako prešo in je stara nekje med 90 in 100 let. Nikoli je ne bomo oddali, ker je zelo dragocena dediščina mojih prednikov.

Sara, 8.a

Novo šolsko leto

Spet je leto naokoli in postala sem deveti razred. Spomnim se mojega prvega šolskega dne, ko sem prvič zakorakala v šolo. Takrat sem hodila v podružnično šolo v Zgornjem Duplek. Imam dva starejša brata, ki sta zelo starejša in sem večkrat gledala, kaj onadva počneta v šoli pa se mi je čudno zdelo, koliko je stvari. Zdaj, ko sem postala deveti razred, se mi vse zdi smešno.

Za letošnjo leto si želim, da bi ga čim lepše preživela na tej šoli, ker naslednjo leto grem v srednjo šolo. Želim si, da bi dobila čim boljše ocene, bila uspešna pri v vpisu v srednjo šolo in da bo naša valeta uspela. Upam tudi, da bom dobila kakšna priznanja s tekmovanj, čeprav mislim, da ne bom. Komaj čakam na vaje za valeto, ker bo verjetno smešno, saj imamo tudi učitelja za valeto, ki se rad z nami nasmeji.

Naslednjo leto pa upam, da bom obdržala stike z nekaterimi sošolci .

Lara, 9.a

Moje poletje

Na začetku julija sva se z najboljšo prijateljico Stašo odpravili v Punat.

Tistega jutra sem se z veseljem zbudila in se s starši odpravila na mariborsko glavno avtobusno postajo. Ko sem vstopila, sem takoj začela iskati skupino deteljice. Našla sem jo po dolgem iskanju. Ko sva izvedeli, kdo je najina učiteljica, sva kar poskočili od veselja, ker sva dobili najboljšo učiteljico. Čez petinštirideset minut so starši naložili kovčke na avtobus. Otroci smo se poslovili od strašev in se usedli na avtobus ter se odpeljali v Punat. Tam sem preživela enajst prekrasnih dni, med drugimi je tudi naša skupina zmagala na modni reviji. Zadnji dan je bila najhujša nevihta, saj je v sobah razbijalo okna, ampak smo preživeli.

Ob koncu počitnic sem se že veselila prihoda domov, saj sem že zelo pogrešala družino in živali.

Mateja Greifoner, 6.a

Slovenščina, moj jezik

Spet smo v novem šolskem letu in začeli bomo s slovenščino.

Slovenščina mi je zelo pomembna, saj je moj materni jezik in je prvi jezik, ki sem se ga naučila. Veliko mi pomeni, saj je zelo pomembna, ker jo govorimo samo v eni državi in moramo ohraniti jezik. Imam pa težave s slovenščino, ker velikokrat govorim po domače. Mislim, da slovenščina ni dovolj cenjena, saj določene besede zamenjujemo s tujimi. Sama bi to popravila tako, da bi čim več govorila pravilno slovensko in ne bi govorila po domače. Mislim, da je tudi težava s slovenščino, ko pridejo tujci živet v Slovenijo in imajo težave z jezikom, saj je slovenščina zahtevna za tujce.

Upam, da slovenščine ne bom nikoli zanemarjala.

Lara Klemenčič, 9.a

Razburkano šolsko leto

Bliža se konec šolskega leta in počitnice bodo hitro tu. Tako kot vsako šolsko leto ob koncu pišemo o svojem šolskem letu. Moje šolsko leto je bilo zelo razburkano, z veliko vzponi in padci.

Na začetku šolskega smo dobili tri nove predmete in enega nimamo več. Dobili smo kemijo, biologijo in fiziko, nimamo več pa naravoslovja, kar je sreča, ker mi ni šla. Prvi mesec smo samo utrjevali snov in jo nadgrajevali. V oktobru pa so se že začeli testi in spraševanja. Kmalu smo izvedeli, da bomo dobili novo sošolko. Spraševanja so dokaj šla, ampak testi so pri meni težava. Pri spraševanju je v redu, ker lahko poveš ustno, pri ocenjevanjih pa jaz ne znam napisati, znam pa povedati. Konec januarja pa je prišla nova sošolka Urška, ampak je žal hitro odšla nazaj. V prvem polletju sem imela boljše ocene kot v drugem. To se mi vsako leto dogaja, da sem najboljša na začetku, na koncu pa popustim. Najslabše mi gre pri biologiji. Seveda mi je najboljši predmet novinarstvo, ker delamo intervjuje, kar je zelo zabavno.

Upam, da bom drugo leto imela srečo z ocenami in vpisom v srednjo šolo.

Lara Klemenčič, 8.a

Šport in špas

Sobota, 18.5.2019, je bila že tretja delovna v tem šolskem letu in ponovno smo se pridružili projektu Šport in špas.

V šolo smo morali priti ob 8.00 in počakati pred šolo. Pojedli smo malico, nato je sledila podelitev priznanj najštevilčnejši družini, najmlajšemu in najstarejšemu udeležencu. Po podelitvi smo se razgibali ob glasbi in si ogledali predstavitev teniškega društva. Okoli devete ure smo se odpravili na pohod. Odšli smo po šolski poti. Vrtec je imel skrajšano pot, tako smo se od njih čez nekaj časa ločili. Hodili smo po cesti “Za bregami” in nadaljevali pot do Wakeparka Dooplek. Tam smo videli učence iz podružnične šole v Dvorajnah. Ko smo prispeli do Spodnjega Dupleka, smo si lahko ogledali stojnice društva Melisa in poskusili njihove namaze. Nekateri smo odšli domov, ostali so prispeli v šolo ob 11. uri.

Pohod je bil zabaven, ker smo se lahko družili. Upam, da bomo imeli še več takih pohodov.

Lara Klemenčič, 8.a

Srečanje z Nodijem

Nekega dne sem se sprehajala po gozdu in zagledala sem Nodija.

Najprej ga nisem prepoznala, ker sem mislila, da je v drugi državi. Mimo njega sem šla in ga pozdravila. On me je nazaj pozdravil in sva se začela pogovarjati. Povedal mi je, da bo ostal nekaj dni v Sloveniji, ker ima koncert v Ljubljani in si želi obiskati čimveč krajev, ker mu je Slovenija zelo všeč. Ko sva se pogovarjala, so ure kar hitro minevala. Od njega sem veliko izvedela in izvedela sem, da je pred kratkim dobil prvega otroka in da bodo naslednje leto nadaljevali z risanko. Čez nekaj ur sva se poslovila in vsak je odšel v svojo smer.

Komaj čakam na nove dogodivščine Nodija. Veseli me, da sem ga osebno spoznala.

Lara, 8.a

8. razredi razmišljajo o življenju

ŽIVLJENJE

Življenje je lahko dobro ali slabo. Včasih je srečno ali pa žalostno. V življenju so vzponi ter padci, dobre ter slabe strani. Če se ti bo kdaj zgodilo kaj slabega, se ti bo za tem zgodilo nekaj dobrega. Če nekomu delaš nekaj prijaznega, se ti bo vse povrnilo. Če pa boš pa komu delal, kaj slabega, se bo tebi enako zgodilo. Vsak človek se rodi in umre. V življenju ni izjem.

Vanesa, 8.a

ŽIVLJENJE

Življenje je nekaj posebnega in V njem živiš kakor hočeš sam. Včasih si vesel in včasih žalosten. V njem imaš veliko vzponov in padcev. Ampak ne glede na padce, najdeš vedno nekaj prečudovitih trenutkov, ki si jih zapomniš za vedno. Na žalost se življenje prehitro konča.

Andraž, 8.b

SMISEL ŽIVLJENJA

Življenje ima včasih smisel, včasih pa ne. Ko nima smisla, se nekaj prej zgodi, ko sploh ne pričakuješ. Smisel življenja je ležanje na plaži za tiste, ki nič ne delajo. Tako pravi ena pesem. Drugi pa imajo kot smisel življenja, urejanje hiše in igranje z svojimi otroci. Nekateri izgubijo smisel za življenje, ko jim bližnji nenadno umre ali pa se jim zgodi nekaj groznega. Zgodijo pa se tudi lepe stvari in čisto pozabiš na slabe stvari in dobiš smisel za življenje.

Lara, 8.a

Regijsko tekmovanje v hip-hopu

V sredo 17.4.2019, smo se učenci, ki obiskujemo hip-hop, udeležili regijskega tekmovanja. Tekmovanje je potekalo v telovadnici osnovne šole Ljudski vrt Ptuj.

V petek pred tekmovanjem smo izvedli šolsko tekmovanje. Najboljših šest iz druge triade in najboljših pet iz tretje triade smo se uvrstili na regijsko tekmovanje. Iz tretje triade bi nas lahko šlo šest, ampak nas ni bilo toliko v tretji triadi. Pred tem tekmovanjem smo veliko vadili.

V sredo po četrti šolski uri smo odšli na kosilo, nato pa do avtobusa, ki nas je odpeljal na tekmovanje. Odšli smo okoli pol dvanajstih in tja prišli malo pred dvanajsto. Učiteljica je šla prevzet štartne številke, tisti, ki smo tekmovali, pa smo se šli uredit in ogret. Drugi, ki niso tekmovali, pa so odšli na tribune. Potem ko nam je učiteljica prinesla številke, smo se odšli ogrevat po glasbi z drugimi. Tekmovanje se je začelo z mimohodom osnovnih šol in himno šolskega plesnega tekmovanja, ki smo jo zaplesali. Naši plesalci nismo znali koreografije in smo jih samo gledali. Druga triada je začela in so bili razdeljeni v štiri skupine. Vse naše plesalke iz druge triade so bile v četrti skupini in vse iz tretje triade in druge plesalke, smo zelo navijali za njih. Nadaljevalo se je z tretjo triado in bili smo razdeljeni v tri skupine. Jaz sem imela težave s številko, ker sem imela prenizko številko, ampak sem vse rešila in sem bila v drugi skupini zraven Aline in Sofije. V tretji skupini pa sta še bili Zoja in Lana Lara. Takoj za nami je bila na vrsti spet druga triada z drugim krogom. Edina izmed naših iz druge triade je šla naprej Kristina. Vse me iz druge triade smo bile nervozne, ker je druga triada dva kroga zaplesala, preden smo mi iz tretje triade izvedeli rezultate za naslednji krog. Napovedali so, da v naslednjem krogu bo tretja triada plesala v dveh skupinah. Ko so napovedovali prvo skupino, smo se vse iz tretje triade držale za roke in ko smo slišali številko 196 in sem videla, da ima Lana Lara to številko, sem ji takoj rekla, da je naprej šla in takoj je odšla na plesišče in bila presenčena. Druge smo bile malo razočarane, ampak vedele smo, da bo še ena skupina. Ko je prva skupina odplesala, smo izvedeli še za drugo skupino. Na žalost sem še samo jaz šla naprej. Vsi smo bili presenečeni, da sva samo midve z Lano Laro šli naprej. Ampak na žalost sva šli samo en krog naprej. Kristina iz druge triade pa je prišla do polfinala in je za las zgrešila finale.

Diplome dobi šola po pošti. Upam, da bodo drugo leto boljši rezultati.

 

Lara Klemenčič, 8.a