All posts by Lara Klemenčič

Intervju z Mojco Šauperl

Mojca Šauperl je ena izmed najboljših plesalk pri Plesni šoli Samba. Tudi uči začetnike na Ptuju in v Mariboru. Mene je imela pri začetnikih en mesec, preden sem šla med mladince. Tekmuje z duetom z Dono Golob, s člansko formacijo in malo skupino na državnem prvenstvu.

1. Zakaj si se odločila za ples?
Ko sem bila mala, sem se ukvarjala z različnimi športi. Sem jahala, hodila na mažoretke,…. Polno vsega je bilo. Potem so na osnovno šolo prišli s plesnimi delavnicami in sem tudi to poiskusila in me je zelo navdušilo in so me prepričali takoj. Vem, da ko sem bila mala, sem vedno rada plesala v svoji sobi in ko sem tudi gledala razne filme in videe so mi bili plesalci vedno ful vau.

2. Kako dolgo že plešeš?
Aktivno plešem že 4 leta, prej sem že hodila k plesnem krožku, ampak jaz tega ne štejem k treningu.

3. Kaj te je pritegnilo k plesu?
To, kako se počutim, ko plešem in je to ena ura, ko se zelo zabavam in se imam fajn in mi ni muka. Mislim, da me je to najbolj prepričalo. Ta užitek.

4. A že od nekdaj plešeš pri Sambi?
Ne. Prej sem na osnovni šoli. Potem pa sem eno leto plesala pri Plesni Dimenziji. Potem nekaj časa nisem, potem pa sem pri Sambi.

5. Kaj te najbolj veseli pri plesu?
Veselijo me treningi, da se družimo, ker sem skozi ples spoznala veliko ljudi, svoje najboljše prijatelje. Ta čas, ki ga preživim me veseli.

6. Katere zvrsti plešeš?
Hip Hop. Plešemo še jazz funk, house,…

7. Si si kdaj predstavljala, da boš dosegla takšne dosežke?
Ne, ko sem prišla na Sambo ni bilo to nikoli tako dobro. Jaz sem vedela, da rada plešem in se hočem imeti fajn. Nisem pa nikoli razmišljala, da bo ta pot vodila, kjer sem zdaj z dosežki.

8. A si sodelovala na kakšnem državnem prvenstvom in kakšne dosežke?
Ja. Največji dosežek je bilo 6. mesto v finalu na pokalnem turnirju v duetu z Dono Golob in v članski formaciji na državnem prvenstvu 7. mesto.

9. Kaj ti pomenijo tekmovanja?
Prvo kot prvo greš ven iz okoliša. Ko pa prideš na tekmovanje, vidiš plesalce iz vse Slovenije. Na tekmah vidiš kake nove smernice v plesu, kaj je letos popularno. Pa tudi je tekmovanje ena velika potrditev za tebe, kje si in kakšni si tvoji napredki. Primerjaš se lahko z drugimi.

10. Kaj si o tvojem plesu mislijo tvoji prijatelji?
Jaz sem si vedno mislila, da ples ni tak kul, zaradi okolja od koder jaz prihajam, hip hop ni tako razvit. Tak kot je na primer v Mariboru, še bolj v Ljubljani. Zaradi tega sem to v družbi prijateljev za sebe držala. Zadnje čase pa videvam, da so me ti prijatelji iz osnovne šole spremljali in dobivam veliko pozitivnih sporočil za nazaj. Zadnje čase se stvari zelo spreminjajo. Svet gre naprej.

11. Si že imela kakšne poškodbe?
Ne nekih velikih, kot so zlomi. Sem pa si že par mišic nategnila, kar zelo. Kot na primer lani na poletnih pripravah, ko en mesec potem nisem mogla nič.

12. Si že imela trenutke, ko si želela odnehati s plesom?
Seveda smo že vsi imeli neka obdobja, ko so bila zelo težka in je bilo veliko stresa, veliko se je dogajalo in si imel polno glavo vsega, ampak nikoli pa nisem razmišljala, da bi pa nehala. Tak smo vedno preživeli tista obdobja in sem šla s pozitivno glavo dalje.

13. Se ti zdi, da s plesom težko postaneš prepoznaven?
Ja. Zaradi tega, ker je plesni svet razširjen dandanes. Da je lahko plesalec vsak. Najprej je v tem problem. Drugi problem pa je, da danes ogromno kvalitetnih plesalcev in je zato težko prit potem na vrh. Torej tja, kjer je, kar se tiče kvalitete, zelo visoko.

14. A si že doživela kakšen dogodek pri plesu, ki se ti je vtisnil v spomin?

Definitivno ne bom pozabila mojega prvega nastopa na državnem prvenstvu. To je bila formacija, v kateri nas je bilo tudi bolj malo. Ampak to nima veze. Ker me je bilo zelo strah. To je bil kar moment. Ampak sem bila zelo ponosna na sebe, ker sem kar uspešno doživela.

15. A imaš kakšen značilen gib?
Ne, nimam.

16. Kako poteka tvoj dan, ko imaš trening?
Temu bi lahko rekli vsak dan. Jaz sem iz Svete Ane, to je od Maribora oddaljeno 30 kilometrov. Tako, da potrebujem zjutraj kakšnih 45 minut, da pridem v Maribor. Včasih sem hodila z avtobusom. Dopoldan sem v šoli. Itak si moram že doma pripraviti vse stvari. Vzeti milijon stvari za šolo, za treninge. Hodim po svetu k,ot da se selim. Grem v šolo, sem dopoldan v šoli, vmes je kosilo, popoldan pa so treningi in pridem domov zvečer. In to je v bistvu vsak dan. Nikoli nisem doma pred osmo. Razen v soboto, ko ni šole, je pa trening.

17. Katere šole si obiskovala oziroma še obiskuješ?
Osnovno šolo Sveta Ana, potem sem hodila na Prvo gimnazijo v Maribor, splošni program. Gimnazija pa ples je bilo kar za usklajevati, ampak se vse da. Zdaj pa hodim na faks, na Fakulteto za naravoslovje in matematiko in študiram izobraževalno matematiko in biologijo.

18. Kako usklajuješ šolo s plesom?
Definitivno si moraš nameniti neki čas v dnevu, da si uskladiš, kdaj boš sploh kaj počel in kako boš počel. Usklajevanje je pač prioriteta, saj drugače ne moreš ničesar in pri tem pride veliko žrtvovanja. Ni neke kavice na faksu, po predavanjih s sošolci, zato ker moram iti na trening ali pa se moram domov učit, ker potem ne bom več imela časa, ker bom potem imela treninge. Moraš se odločiti za stvari, ki jih boš počel.

19. Imaš dovolj prostega časa?
Prostega časa nimam. (Smeh). Moj prosti čas je nedelja. Ko imam prosti čas, pa rada preživim čas z družino, ker se čez teden malo vidimo, ker smo vsi od doma. Tako da  se čez vikend trudimo biti čimveč skupaj. Doma imamo konje in tudi jaham.

20. A imaš kakšnega idola?
Ja. Dona Golob. (Smeh). Moja zvezda je vedno bila in vedno bo Beyonce. Plesno pa mi je idol Parris Goebel definitivno in pa Jalen Foocks. Oni dve pa sta pomembni se mi zdi.

21. Še želiš kaj sporočiti plesalcem in bralcem našega glasila Koraki?
Če te neka stvar veseli, vztrajaj, upaj si. Probaj, mogoče ti prvič ne bo uspelo, ampak enkrat ti bo zagotovo uspelo. Samo vztrajati je treba in se res ukvarjati s tem, kar te veseli. Ker če se ukvarjaš s čim, kar ti ni fajn, ne moreš sanjati o tem, da boš nekaj dosegel, ker ne delaš s srcem.

Hvala Mojci, Doni in Vanesi za njihov čas po utrujajočem  treningu, saj se je bilo zanimivo pogovarjati z vami. Želim Vam veliko uspeha pri plesu in v šoli.

Lara, 9.a

JUTRO (sonet z odmevom)

Vsako jutro si sam svoj gospodar, dar
v glavi ti zvone, ne
zgledaš pa kot en lubadar, dar.

Ko je zjutraj mrzlo, zlo
veš da je zima, ma
in ni kot prava rima, ma
in hitiš naglo, lo.

Vsako jutro si kot vrane lačne, ne
za zajtrk si privoščiš limonado, do
in kasneje še orado, do
v mestu pa srečaš gospodične, ne.

Kako dan začeti brez smradu?, du
Kako ga nadaljevati brez gradu?, du.

Lara, 9.a

Zimske priprave

V petek, 28. 2. 2020, sem se s Plesno šolo Samba odpravila na zimske priprave. Priprave so trajale tri dni in so bile v Rogaški Slatini.

V petek zjutraj sem se s prijateljico Sofijo odpravila. Vsi skupaj smo se dobili pred recepcijo hotela Grand hotel Rogaška. Že pred pripravami smo se morali dogovoriti s kom bomo skupaj v sobi, ker so bile sobe za dva. Jaz sem bila skupaj v sobi s Špelo. Ko smo vsi dobili kartice smo odšli v sobe in se pripravit na trening. V dvorani kjer smo imeli trening smo se morali dobiti ob pol devetih. Ko smo vsi prišli smo začeli. Čez eno uro je prišla gostja in to je bila Ana Vodišek, ki je ena izmed najboljših plesalk v Sloveniji. Ona nas je imela tri treninge. Med prvim in drugima dvema smo imeli pavzo in kosilo. Po vseh treningih smo imeli večerjo in zvečer prosto in smo se lahko šli kopat v bazen, ki je bil v hotelu ali pa vadit v dvorano. Midve z Mineo sva šle vadit koreografije v dvorano, ampak sva lahko bile samo pol ure.

Naslednji dan je bilo enako, ampak nas ni imela Ana, ampak drugi naši trenerji, ki tudi trenirajo pri Sambi. Od drugega dneva mi je bila najboljša koreografija od Vanese Majeič in Mojce Šauperl. Po večerji smo imeli do pol devetih prosto in nato igre v dvorani. Morali smo se razdeliti v 6 skupin. Imeli smo različne izzive, ki so jih sestavili in vodili člani. Jaz sem bila v skupini z Špelo, Elo, Ano, Tajdo, Saro in Hano. Super smo se razumele in smo se boljše spoznale. Izzivi so bili: zaplesat koreografijo, ki je bila napisana z besedami, metanje žogice v kozarec z vodo, pantomima in rešit križanko. Bili smo peti od šestih. Zmagovalna skupina je dobila lizike. Igre so trajale približno do desetih. Nato smo imeli prosto. Jaz in Špela sva šle do tistih s katerimi sva bile v skupini. Okoli enajstih sva šle v sobo in se pripravili na spanje.

V nedeljo, bil je zadnji dan, smo po zajtrku imeli zadnja dva treninga. Ta zadnja koreografija, ki je bila spet od Vanese, mi je najboljše šla. Po treningih smo imeli kosilo in prosto do 14:45, ko smo imeli zadnji trening, pri katerem smo samo ponavljali koreografije, ki smo se jih naučili na pripravah. Okoli pol štirih so prišli starši po nas.

To so bile za mene komaj druge priprave, ampak so bile najboljše. Komaj čakam, da bo poletje, ko bodo poletne priprave.

Lara, 9.a

Moj plesni dan

Danes zjutraj sem dobila čarobno paličico in lahko si izberem kakšen bo moj idealen dan. Nekaj časa sem razmišljala, ampak sem takoj izbrala. Izbrala sem, da bo bolj plesno obarvan.

Naslednje jutro se je vse spremenilo. Šola je postala drugačna, ne potrebujemo toliko šolskih potrebščin in sem polna energije. Pouk začenjamo kasneje, komaj ob devetih. Ta glavni predmeti so enaki. To so slovenščina, matematika, angleščina in seveda športna. Zraven pa je večinoma dneva ples, kjer si lahko izbereš katero koli zvrst. Na voljo so hip-hop, jazz, jazz balet, balet, latinskoameriški ali standardni plesi in zumba. Jaz sem si izbrala seveda hip-hop, ker ga tudi treniram. V šoli poteka 2 šolski uri na dan. Drugi predmeti niso tako zahtevni. Tu na šoli niso tako zahtevni s statusi za športnika, ker je športna šola. V šoli nam ne dajo veliko naloge in je tudi polovico manj spraševanj in testov. Šola traja približno do dveh popoldan. Po šoli imaš čas, da ponoviš snov in potem, če kaj treniraš, imaš trening. Jaz imam na primer ob ponedeljkih, sredah in v soboto trening po eno uro in pol, včasih pa se nam dlje zavleče. Kot sem že povedala, jaz treniram hip-hop, ampak včasih nas trenerka nauči kakšno drugo zvrst, še posebej ob sobotnih treningih. V juniju bo tudi državno prvenstvo, katerega se bomo tudi mi udeležili. Jaz bom verjetno tekmovala samo s produkcijo, v kateri nas tekmuje preko 50 plesalcev. Konec februarja in konec avgusta gremo na priprave, ki trajajo: zimske tri dni, poletne pa pet dni in zato bom tudi manjkala februarja v šoli in je v redu, saj imam opravičeno manjkanje zaradi plesa.

Všeč mi je, da sem si lahko takšno šolo izbrala s čarobno paličico, saj zaradi treningov včasih nimam toliko časa za šolo in tudi v šoli imamo plesne treninge, kjer lahko pomagam. Upam, da bo taka šola ostala za vedno, ne pa samo za en dan.

Lara, 9.a

Leto 2019

Leto 2019 je bilo polno vzponov in padcev. Vedno se je nekaj dogajalo.

Začelo se je z blogi, ki smo jih pisali pri novinarstvu. Do aprila se večinoma ni nič dogajalo, ker smo v šoli imeli veliko dela z ocenami. V začetku aprila sem imela po dolgem času kakšen intervju, ki je bil zanimiv. Prvič sem v aprilu tekmovala na regijskem tekmovanju v hip-hopu in sem se kar dobro uvrstila. Spet smo dobivali veliko ocen in sredi maja smo imeli v soboto Šport in špas, kjer smo šli na pohod do Zgornjega Dupleka. Dobivali smo zadnje ocene in že je sledil konec šolskega leta. Počitnice so kar dolgo trajale, ampak so tudi hitro minile. Začelo se je novo šolsko leto in tudi deveti razred. Lahko smo si šli ogledat srednje šole. Imeli pa smo trgatev in deveti smo priredili že dva diska.

Komaj čakam to leto zaradi vpisa na srednje šole in želim si, da čim bolje zaključim deveti razred in se vpišem na pravo srednjo šolo. Ostalim pa želim veliko zdravja in sreče.

Lara, 9.a

Božično-novoletni disko

V torek, 17.12.2019, smo ob 17. uri deveti razredi priredili disko.

Učenci devetega razreda smo se v jedilnici zbrali malo pred četrto uro in začeli pripravljati prostor. Ob petih so začeli prihajati ostali učenci od 5. do 8. razreda. Nekateri so prišli kasneje, ker so nastopali s folkloro. Glasba se je začela in s tem tudi rajanje. Z nami so se zabavali učitelj Jean ter učiteljice Maja, Marina in Natalija. Pripravili smo različna tekmovanja kot limbo in tekmovanju v plesu v paru. Predstavili so se nam tudi plesalci hip-hopa, ki ga obiskujejo v šoli. Ob odru smo prodajali hrano in pijačo. Zadnja pesem je bila Za prijatelje, pri kateri smo se usedli v krog in skupaj z učitelji zapeli in zaplesali. Škoda, da se je disko tako hitro končal.

Disko smo zaključili ob 20. uri, deveti razredi smo nato še pospravili jedilnico. Komaj čakam naslednji disko.

Lara, 9.a

Obisk Prve gimnazije Maribor

V četrtek, 7.11.2019, sva se z mojo sošolko Tio odpravili na Prvo gimnazijo v Mariboru, kjer so potekale delavnice.

En teden prej smo dobili obvestilo o delavnicah na Prvi gimnaziji in sva se sošolko odločili, da greva. Učitelj naju je prijavil. Na voljo so bili geometrija, psihologija, likovna delavnica in biologija. Midve sva se odločili za latinščino in psihologijo. Cel teden sva komaj čakali ta dan, ko bova odšli.

V četrtek sva bili pri pouku prve štiri ure, sredi pete ure pa sva odšli na kosilo, nato do avtobusne postaje in na redni avtobus. Na avtobusu sva bili živčni, ker je avtobus zamujal in nisva vedeli, če bova pravočasni. Ko sva prispeli pred Prvo gimnazijo, sva videli napise šol na obisku in seveda sva našli našo. Bili sva edini iz naše šole in sva imeli svojo vodičko. Združili sva se z eno iz druge šole, ki je bila edina in smo imele dve vodički. Razkazili sta nam šolo in nas odpeljali do psihologije, prej sta nam povedali, da nas bosta počakali in nas odpeljali do latinščine. Pri psihologiji smo ugotavljali, kakšen tip smo. Po tej uri sta nas vodički odpeljali na latinščino. Med potjo do učilnice sem videla prijateljico. Žal je bila v učilnici učiteljica in jaz sem morala iti na latinščino. Pri latinščini smo se učili o latinskih besedah, stari grščini in italjanščini. Po latinščini je bilo vsega konec. S Tio sva šli do Europarka, kjer je prišla po naju njena mama.

Obisk Prve gimnazije je bil zanimiv, šola je zelo velika in lepa. Ogled priporočam vsem, ki se želijo vpisati naprej na Prvo gimnazijo.

Lara, 9.a

Trgatev nekoč

Nekoč so kmetje trdo delali celo leto, zato je za njih trgatev pomenila kmečki praznik. Povabili so sorodnike, znance in sosede, da so jim pomagali. Gospodinje so pred trgatvijo imele zelo veliko dela v kuhinji, saj so pekle kruh, potice in druge dobrote.

Delo je bilo težko, škarij za grozdje niso imeli, zato so grozdje trgali. Pobrali so vsako jagodo, ki je padla na tla, ampak vseeno so bili veseli in ob delu so zelo radi zapeli. Seveda pa, preden je sploh prišlo do trgatve, so čez leto vinograde ročno okopavali tudi po cel dan, vezali so trto in še kaj.

Približno 14 dni pred prešanjem oz. trgatvijo so morali namočiti krnico, ki je bila lesena, da ni puščala, enako je bilo s sodi. Grozdje v goricah so nosili putarji v putah. Te so bile lesene, zdaj so pa tudi že plastične.

Na krnici so stiskali grozdje tudi z bosimi nogami, dali so ga v obroče, obtežili z lesom, nato so vzeli zelo velik in težek kamen, da je prešpan stisnil na sladek sok. Sok je pri tulčku na krnici tekel v leseno kad. Na trgatvah se je dobro jedlo in pilo, ljudje so se družili in prepevali, sedaj pa tega več ni, vse je bolj moderno in dela se upravljajo strojno.

Na moji domačiji imamo tudi tako prešo in je stara nekje med 90 in 100 let. Nikoli je ne bomo oddali, ker je zelo dragocena dediščina mojih prednikov.

Sara, 8.a

Novo šolsko leto

Spet je leto naokoli in postala sem deveti razred. Spomnim se mojega prvega šolskega dne, ko sem prvič zakorakala v šolo. Takrat sem hodila v podružnično šolo v Zgornjem Duplek. Imam dva starejša brata, ki sta zelo starejša in sem večkrat gledala, kaj onadva počneta v šoli pa se mi je čudno zdelo, koliko je stvari. Zdaj, ko sem postala deveti razred, se mi vse zdi smešno.

Za letošnjo leto si želim, da bi ga čim lepše preživela na tej šoli, ker naslednjo leto grem v srednjo šolo. Želim si, da bi dobila čim boljše ocene, bila uspešna pri v vpisu v srednjo šolo in da bo naša valeta uspela. Upam tudi, da bom dobila kakšna priznanja s tekmovanj, čeprav mislim, da ne bom. Komaj čakam na vaje za valeto, ker bo verjetno smešno, saj imamo tudi učitelja za valeto, ki se rad z nami nasmeji.

Naslednjo leto pa upam, da bom obdržala stike z nekaterimi sošolci .

Lara, 9.a

Moje poletje

Na začetku julija sva se z najboljšo prijateljico Stašo odpravili v Punat.

Tistega jutra sem se z veseljem zbudila in se s starši odpravila na mariborsko glavno avtobusno postajo. Ko sem vstopila, sem takoj začela iskati skupino deteljice. Našla sem jo po dolgem iskanju. Ko sva izvedeli, kdo je najina učiteljica, sva kar poskočili od veselja, ker sva dobili najboljšo učiteljico. Čez petinštirideset minut so starši naložili kovčke na avtobus. Otroci smo se poslovili od strašev in se usedli na avtobus ter se odpeljali v Punat. Tam sem preživela enajst prekrasnih dni, med drugimi je tudi naša skupina zmagala na modni reviji. Zadnji dan je bila najhujša nevihta, saj je v sobah razbijalo okna, ampak smo preživeli.

Ob koncu počitnic sem se že veselila prihoda domov, saj sem že zelo pogrešala družino in živali.

Mateja Greifoner, 6.a