Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Lana Kos

Zgodbe iz 4.d

POŠKODBA

Mija je gledala brata Bineta, ko se je vozila s kolesom, da ne bi delal neumnosti. Prišla je na oster ovinek, preostro je zavila in padla na tla. Začela je jokati na ves glas. Prijatelj Tomaž je slišal, da Mija joče in je prihitel na pomoč. Tomaž je pomagal Miji, da je prišla domov.
Oče Matej in mama Suzana sta bila vesela, da jo je pripeljal domov.

Anže, 4.d

PRINC NIKO IN ISA

Nekoč, pred davnimi časi, je na dvoru živel princ Niko. Imel je mamo Anjo in očeta Filipina. Rad se je z njima pogovarjal, a ni mu bila všeč očetova odločnost. Imel je dve želji: prva je bila, da bi si sam lahko izbral princeso in druga, da oče ne bi bil tako odločen.

Nekega dne mu je oče povedal, da bodo na dvoru priredili dvorni ples. Princ se je tega razveselil. A nato se je spomnil, da bo oče tam izbral princeso, ki bo za vedno njegova. Ko je prišel ta dan, se je princ oblekel v najlepšo obleko, ki jo je imel. A bil je žalosten. Vedel je, da bo oče zanj izbral najlepše dekle in ne najbolj prijazne in dobre po srcu. In res je bilo tako. Oče je izbral Klaro, ki mu je bila po videzu najbolj všeč. Princu pa je bila pri srcu Isa iz sosednje vasi. Izmenjala sta si svoja naslova in si že več krat pripovedovala zgodbe iz svojega življenja. Dogovorila sta se, da se srečata naslednjo noč ob enih, ko bosta oba pobegnila od doma. Princ je Iso pričakal s šopkom v roki, Isa pa je bila tako čedna, da ga je povsem prevzela. Princ je stopil do Ise, ji najprej izročil šopek in nato pokleknil pred njo. Izročil ji je prstan. Isi je vzelo sapo, princa je močno objela, ga poljubila in sprejela prstan. Okrog njiju se je zbralo veliko vaščanov, s kraljem Filipinom vred. Vsi so jima zaploskali in jima priredili poroko.

Tako sta princ Niko in Isa živela srečno do konca svojih dni.

Zala, 4.d

JANA IN PLES

Nekoč je živela deklica Jana, ki se je želela naučiti plesati, pa ji starši niso dovolili. Poskusila jih je prepričati, a je bilo vse zaman. Ko je bila v šoli in jo je učiteljica vprašala koliko je 2 + 2 je odgovorila 5, namesto 4, ker je razmišljala le še o plesu. Potem pa so čez nekaj dni pisali ocenjevanje in je pisala 1. Starši so ponoreli in dobila je kazen, da se ne sme več družiti s prijateljicami. A tudi to ni pomagalo. Tudi pri ocenjevanju Naravoslovja in tehnike je dobila 1. Starši so obupali in jo vendarle vpisali v plesni tečaj. In ne morete verjeti – že čez nekaj mesecev je Jana znala plesati, vse enke v šoli pa si je popravila s peticami. Vsi so bili zelo srečni in zadovoljni.

Zala, 4.d

LOVEC IN TRIJE MEDVEDI

Živel je lovec po imenu Marko. Imel je svojo družino, ženo in dva otroka, Lili in Aneja. Nekega dne je Marko odšel v gozd opazovati živali. Ko je gledal skozi daljnogled, je zagledal medveda. Opazoval ga je in je bil presenečen, ko je zagledal še dva medvedja mladiča, kako se igrata. Kasneje je zagledal mamo medvedko kako šepa. Poklical je svojega prijatelja lovca. Skupaj sta poskrbela za mamo medvedko. Odšla sta domov k svojim družinam, da jim povesta zgodbo o medvedji družini. Oče Marko je otrokoma razložil, kaj se dogaja v gozdu. Žena Ana je bila srečna, da je mož Marko prišel celi domov, saj bi ga lahko raztrgal medved. Lili in Anej sta zelo ponosna na svojega očeta, da je lovec in, da je rešil medvedjo družino.

Sara, 4.d

PETER ZAJEC

Junak v naši zgodbi nima super moči. Ima rep in štiri tačke. Ima tudi par visokih ušes. Ste že ugotovili kdo je to? To je zajček! To je Peter Zajec. Nekaterim se zdi malo smešno, da se piše Zajec in mu je ime Peter. Že od nekdaj je bil pustolovec. Je tudi posvojen. Njegova skrbnika sta medveda. Želel je najti svoje starše. Zato je nekega dne spakiral in se odpravil na pot.

Najprej ni vedel, kje začeti. Nato se je spomnil, kaj mu je mama rekla: »Srček,« je začela: »Veš, vsi imamo drugačne misli, a vsak najde odgovor v svojem srcu.« Zato je Peter na razcepu poti zavil desno, namesto levo. Odločil se je za težjo pot, vendar tega ni vedel. Na poti so ga namreč čakale mnoge pasti. Prva past je bila vrvica, ki ga je obrnila na glavo. Mimo je prišla veverica. » Veverica, prosim pomagaj mi iz te strašne pasti,« jo je prosil Peter. »Oprosti zajček, ampak ne utegnem. Nabrati moram lešnike in želode za zimo.« Mimo je prišel še človek. Ko je videl ubogega Petra, ga je takoj rešil pasti in odpeljal v zavetišče. Tam so ga pregledali in dali med ostale živali. V zavetišču sta bila prav takšna zajčka kot on, le da sta bila veliko manjša od njega. »Gremo ven, potrebni ste svežega zraka,« se je zaslišal glas. To je bil lastnik zavetišča. Peter se izmuznil ven skozi luknjo v ograji. Na cesti ga je skoraj povozil avto. A se mu je le uspelo v gozd vrniti brez praske. Spomnil se je, kaj mu je rekla veverica. In res. Petra je začelo zebsti. Videl je hišico. »Oprostite, ker motim,« je premražen trkal Peter. »Le vstopi,« sta mu rekla prijazna zajec in zajčica.

Pri teh zajcih je ostal celo zimo. Spomladi je bil že velik. Imel je hčerko Mio in sina Mateja. Imel je tudi ženo Moniko. Peter je, s svojo družino, živel srečno do konca svojih dni. Upam, da Petru ne boste povedali te skrivnosti. Zajčka, ki sta ga sprejela čez zimo k sebi, sta bila njegova starša.

Julija, 4.d

Napisala bi pesem

Napisala bi pesem tako,

ki se gre o zimi,

pa ne znam namisliti si niti dve rimi.

Ne! Zakaj ne raje o pomladi?

Pa saj se takrat še parijo gadi.

Kaj pa o jeseni?

Joj ne! Saj so takrat v hruškah sršeni.

Že vem, da bo pesem tam poleti, ko počitnice so,

to bo pesem, da bo kar veselo,

ampak do počitnic bo še delo pelo.

Lana, 7.a

Kako napisati kriminalko?

Pisanje bloga, zahtevna zadeva za nekatere in če vprašate mene, se raje podam v vode pisanja kriminalk. Torej, moj blog je bolj ali manj raje nasvet, kako napišeš svojo kriminalko. Oziroma vsaj kako to počnem jaz.

1. LIKI

Vsaka zgodba potrebuje osebe, katerim se zgodba dogaja oz. kako so z njo povezani ali pa se v zgodbo zapletejo. Jaz si običajno naredim zapiske o vseh likih, ki nastopajo v moji zgodbi (kako izgledajo, kakšno osebnost imajo, kdaj imajo rojstni dan, kaj so po poklicu; če seveda imajo poklic…).

2. ZAČETEK

Vsaka zgodba potrebuje svojo temo, oz. tako imenovano rdečo nit. Preden začnem s pisanjem si po navadi zamislim, kako bo potekala zgodba, začnem pisati kratek osnutek, ki mi ga včasih uspe dokončati, včasih pa ne. Veliko zamisli običajno spremenim ali pa enostavno kaj pozabim.

3. PREDSTAVITEV OSEB

Ali začetek zgodbe oz. prvo poglavje: v njem po navadi na nek način ‘predstavim’ like, ki bodo v moji zgodbi. Npr. napišem prvo poglavje kriminalke, v prvi osebi določenega lika (po navadi glavnega), ki predstavi nekatere ostale like (npr. njene/njegove družinske člane, prijatelje)

4. ZAČETEK DOGAJANJA

Ko bralci zgodbe vsaj približno spoznajo like, takrat se lahko zgodba začne dogajati. Lahko se dogaja kjerkoli in lahko se zgodi karkoli.

5.  DOGAJANJE

Stvari se takrat začnejo zapletati, a ne povsem dramatično, saj potem svojega efekta ne bo imel še večji zaplet, ki sledi kasneje. Lahko se zgodijo kakšni prepiri ali pa kaj drugega.

6. DRAMATIČEN ZAPLET

Kriminalke ni brez dramatičnega zapleta. V veliko kriminalkah je ta zaplet kraja ali kaj podobnega, lahko pa se tudi zgodi, da se zgodba dogaja na terenu kriminalcev in je ta zaplet, da jih najde policija…Pri tem lahko ubereš dve poti: 1. Dogajanje podrobno opišemo, da bo razumljivo, kaj in kako se je to  zgodilo ali 2. Dogajanja ne opišeš podrobno, a ga razkriješ kasneje.

7. ‘ODPLETANJE’ ZAPLETA

Ko se zaplet zgodi, ga je treba še ‘odplesti’. Jaz poskusim to storiti na kar se da zanimiv način.

8. ZAKLJUČEK

Vsaka zgodba potrebuje svoj zaključek. Lahko je vesel zaključek, lahko romantičen ali pa žalosten.

9. PODROBNOSTI

Kako podrobna je zgodba, je pogosto odvisno za kaj bo kriminalka napisana in seveda, če se ti, da toliko pisati. Seveda pa so zgodbe, še posebej kriminalke bolj zanimive.

Upam da, se ti zdi ta moj blog koristen in zanimiv, še bolj pa, če si v njem našel inspiracijo za to, da napišeš svojo kriminalko.

Lana, 7.a

 

Nekaj malega o meni :)

Sem Lana, učenka 7.a razreda, na novinarski krožek sem se prijavila, saj se mi je zdelo zanimivo, da sploh ne govorim o moji glavi, ki je polna idej za nove in nove domišljijske zgodbe… Veliko jih je že napisanih, a veliko nedokončanih, moj cilj je, da se vsaj približno potrudim in jih spravim na papir še do konca tega leta, če mi bo uspelo, mi bo, če ne, pa pač naslednje leto ali med počitnicami.

Zelo rada govorim kot tudi ustvarjam, predvsem pa govorim, večina ljudi me označi za pozitivno osebo, ki kar veliko pretirava. Se zgodi.

To leto sem bom potrudila postati tišja in se naučiti manj govoriti, da si bodo ljudje okoli mene (npr. moja mami) lahko spočili ušesa od mojega govorjenja. Zato mislim, da mi bo novinarski krožek kar koristil, da se lahko razpišem.

Pisanje in ustvarjanje ni edina stvar, ki jo rada delam. Zelo rada berem, še posebej fantazijske knjige, enako seveda velja za znanstveno fantastične in akcijske filme. Potrudila se bom, da ne bom dolgovezila in vas dolgočasila.

Seveda, če si do sedaj prišel/-a do sem, ti moram čestitati za tvojo potrpežljivost in voljo, da si to prebral/-a do konca, torej do konca leta bom še pisala in nameravam tudi naslednje leto. Vesela bom, če boš prebral/-a moje članke in članke ostalih!

Lana, 7.a