Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Karolina Pernek

Kulturna prireditev ob Prešernovem dnevu

V petek, 7. 2. 2020, se je na večer pred slovenskim kulturnim praznikom, Prešernovim dnevom, tudi v naši občini, natančneje v Korenski kulturni dvorani, odvijala kulturna prireditev.
Na njej smo sodelovali učenci tako OŠ Duplek, kot tudi OŠ Korena.
Proslava se je začela ob 18ih popoldne. Na njej pa smo učenci peli, igrali na glasbila in deklamirali različne pesmi ter povezovali program. Na oder je prišla tudi Primičeva Julija, ki je skupaj s fantom iz sodobnosti iskala svojega izgubljenega Prešerna. Pri iskanju pa so jima pomagali pevski zbori obeh osnovnih šol, kitarist Jan, baletka Neža, Alina in Sara z svojo deklamacijo, Žan z igranjem na violino, Jan s svojo klavirsko točko, Taja in Lia z deklamacijama o življenju in ljubezni ter Alina s svojim pevskim talentom. Julija pa je prešerna končno našla v gledališki igri, v kateri smo zraven življenjepisa našega največjega pesnika, spoznali tudi njegove pesmi.

Proslava je povedala vse, tudi to, da smo v občini Duplek res polni najrazličnejših talentov in da nas le sodelovanje med seboj lahko popelje do cilja. Čeprav smo bili iz dveh različnih šol in se med seboj nismo poznali tako dobro, smo združili moči in se res zelo potrudili. Dokaz za to je bila še ena zanimiva in dogajanja polna prireditev.

Karolina, 9.b

Moje želje v letu 2020

Staro leto se je poslovilo in pred nami je veliko novih dogodivščin, sprememb in zabave. V letu 2020 vam želim veliko veselja, sreče in veliko uspehov na katerem koli področju.

In kot pravijo mnogi: ¨Vse je zapisano v zvezdah. Tudi lansko leto je že zapisano v zvezdah. V njem je bilo polno najrazličnejših dogodkov, zato smo novinarji imeli kar nekaj dela s pisanjem člankov. Prvič v zgodovini Korakov smo v enem mescu objavili kar enainosemdeset prispevkov. Objavili smo pripovedi o dogodkih in pisali spise, ki so zajemali veliko različnih tem. Med te sodijo različni, raznovrstni blogi, ocene zanimivih in poučnih knjig in filmov, intervjuji z znanimi in manj znanimi osebnostmi, recepti o jedeh, ki jih radi pojemo in pripovedi o dogodkih, ki so se dogajali v šoli in izven nje. Skratka, spisali smo zgodbo, katero si lahko preberete v tem šolskem glasilu in bo zavedno soustvarjala našo preteklost in prihodnost.
Zato se ozrimo nazaj in naj vsak pri sebi pomisli na vse dobro, kar je v letu 2019 naredil, saj preteklosti ne moreš spremeniti, lahko pa z njo oblikuješ sedanjost in prihodnost.

To leto, ki prihaja oz. ga že živimo, je Lunino leto in je prav zaradi tega še bolj razburljivo, najbolj razburkano in še kako občutljivo. Zato sledimo svojim sanjam, hrepenenjem in ciljem, a ne s pasivnim fantaziranjem, marveč z odločnimi, dejavnimi koraki, četudi nas kdaj do zaključne točke vodijo po zavitih poteh. V letu 2020 bo dvakrat povečana moč Marsa – od 16. februarja do 30. marca ter od 28. junija do 31. decembra. To nas bo spodbujalo pri tem, da postanemo točno takšni, kot si želimo.

Ne bojmo se biti ambiciozni, zdravo uslužni, skromni, hvaležni, potrpežljivo napredujoči in ne prevzetni in prav nobena kriza nam ne bo mogla do živega!

Karolina, 9.b

Kaj narediti za boljše življenje v novem letu?

Ker je pred nami še zadnji dan pred zaključkom leta, sem za vas pripravila nekaj zanimivosti o novem letu.

Novo leto je običajno praznični dan, ki obeležuje začetek novega koledarskega leta. V gregorijanskem koledarju, ki velja v večini sveta, je to 1. januar. V rimskih časih je bil začetek leta 1. marca. V Sloveniji je novo leto državni praznik. Do leta 2012 je bil praznični dan tudi 2. januar, ko je bil zaradi varčevalnih ukrepov ukinjen. Ponovno je postal dela prost dan leta 2017.
Vendar pa vsi novega leta ne praznujejo na enak koledarski dan kot mi. Na primer v julijanskem koledarju, ki ga uporablja pravoslavna cerkev, je novo leto 14. januarja, Muslimani ga praznujejo ob začetku sončnega zahoda, Judje pa ob sončevem zahodu 22. septembra.
Novo leto pa zraven zaobljub in želj spremlja tudi veliko nasvetov in priporočil, kako v novem letu biti bolj sproščen in zadovoljen in tudi jaz sem jih nekaj pripravila za vas, da bo vaše novo leto, kot iz škatlice.

1. Treba se je osredotočiti na dobre stvari, namesto, da razmišljate, kaj vse ne deluje v vašem življenju. Osredotočiti se je treba na vse, kar je dobro. Zato se ne pritožujte, da je vreme slabo, se raje toplo oblecite in pojdite na sprehod. Gibanje na svežem zraku vam bo zagotovo dobro delo in vam dalo energijo, ki jo potrebujete.

2. Spoštujte se. Ne pričakujte, da vas bodo ljudje spoštovali, če ne spoštujete sami sebe. Spoznajte se, pomislite na vaše dobre lastnosti, ki so vredne občudovanja in spoštovanja. Pazite na to, kako se pogovarjate sami s seboj, in ne dovolite, da vas drugi zaničujejo.

3. Izogibajte se toksičnih ljudi. Otroci nas lahko veliko naučijo o življenju, med drugim tudi to, komu posvečajo svoj čas. Če nekoga ne marajo preveč, se z njim ne bodo igrali. Podobno bi morali ravnati tudi odrasli ljudje – če vam nekdo zbija motivacijo in moralo s svojo negativnostjo, se poskusite oddaljiti od takšnih ljudi oziroma se naučite, da njihovih negativnih komentarjev ne vzamete osebno.

4. Začnite varčevati: Če le imate možnost in če prazniki niso naredili prevelike luknje v vaši denarnici, začnite varčevati. Tudi, če je to le nekaj evrov na mesec.

5. Naučite se reči ne. To je včasih zelo težka stvar, vendar pa tudi zelo pomembna v življenju. Številni ljudje ne znajo postaviti meja, kar vodi v razočaranje, občutke zamere, izkoriščanja in lahko na dolgi rok pripelje do depresije. Zato ni nič narobe s tem, da rečete ne stvarem, idejam, ki vam niso všeč in ki jih ne potrebujete.

6. Poskusite znova. Tudi če ste že petkrat poskusili prenehati kaditi, a ste se nato kmalu vrnili na stara pota, poskusite znova. Po nekaterih ocenah je ljudem, ki so prenehali z neko škodljivo razvado, to uspelo šele po šestem ali celo osmem poskusu. Če ste v letošnjem letu že neštetokrat začeli telovaditi in kmalu izgubili motivacijo ter odnehali, poskusite še enkrat. Bodite vztrajni in se zavedajte, da je spreminjanje slabih navad in doseganje dobrih navad pogosto izjemno težko.

7. Podarite svoj čas za dober namen. Ko pomagamo drugim ljudem, da jim vsaj malo olajšamo življenje, ali ko delamo nekaj za skupno dobro, je naše največje plačilo občutek, da smo storili nekaj dobrega. Podarite vsaj eno uro na teden za prostovoljske aktivnosti. S tem, ko boste pomagali drugim, boste dvignili razpoloženje tudi sebi.

Kar pa je najpomembnejše: predajte se uživanju, veliko se smejte, trenirajte (telovadite, vadite svoj glasbeni, literarni, umetniški ali plesni talent), berite knjige in si privoščite dobro hrano. Ter leto vam bo minilo v hipu in z svojim življenjem boste presrečni.

Karolina, 9.b

Sladkarije

Sladkarije so sladke, bomboni še bolj,
čokolada zamenja čebulo in por.

Pora ne maramo, čebule še manj,
čokolada zamenja vse to za en dan.

Mama pravi, da to za naše zobe zdravo ni,
ampak vseeno radi se sladkamo mi.

Babi in dedi razvajata nas,
ker čokoladic dovolj je za vse nas.

Maša in Ana, 2.c in 6.a

Bodi to, kar si

Ne išči si maske,
ki skriva tvoj jaz.
Živi življenje kot ga znaš le ti
in pokaži svoj pravi obraz.

Hodi po poti,
ki se tebi prava zdi.
Ne poslušaj, kaj pravijo drugi,
bodi to, kar si.

Svobodni bi morali biti
in imeti krila,
ne pa, da upoštevamo
vsa ta neumna pravila.

Ko vsaj bi se kdaj pa kdaj
obnašali drugače.
Ah, saj res to je preveč,
kot da bi v javnosti slekli hlače.

Marisa, 6. b

Bralni maraton 2019

Kot že 17. leto zapored je tudi letos zveza ZPM priredila bralni maraton. Ta je potekal v torek, 17. 9. 2019 na Rotovškem trgu v Mariboru. Z veseljem lahko povem, da se je tako uradno začela tudi bralna sezona leta 2019/2020. Lani je bralno značko končalo kar 17.000 otrok iz mariborskih in okoliških vrtcev in osnovnih šol.

Na bralnem maratonu je letos sodelovalo kar 60 mladih bralcev z lastno ali poezijo drugih avtorjev iz Mariborskih osnovnih šol. Našo šolo sta predstavljali Lia in Ajda s pesmijo Svetovi in lanskoletna učenka 9. razreda Neža s pesmijo Pesništvo. Skozi svojo poezijo so izrazile svoje misli, želje in pričakovanja na temo “Pojdimo v svet branja in poezije”.

Posebna gosta letošnjega bralnega maratona sta bila Maša Pohar in Uroš Strniša. Oba sta v lanskem šolskem letu izdala vsak svojo knjigo. Maša je v okviru natečaja Mladi za napredek Maribora pripravila inovacijski predlog, kjer je kot končni produkt nastala tudi knjiga z naslovom Gremo na Lisičko. Uroš pa je izdal pesniško zbirko Abecednik, v kateri so pesmi razvrščene po abecedi.

Bralni maraton se je zaključil okoli 12h. Takrat smo se vse prostovoljke šolske knjižnice Duplek odpravile proti šoli.

Karolina, 9.b

 

Bralni maraton: Pesništvo

Mi je prav všeč, če zlagam rime,
sedem za tipke, kadar me prime.
Edino je, kar nič ne stane –
misli, ki so v verzih zbrane.

Vsak po svoje
razlagal si bo rime moje.
A moja želja je ta,
da dotaknem se vsakega srca,
ki življenje komu da …
Prav vsakega srca,
ki bije v ritmu domišljije.
Jaz pišem, kadar me pač prime –
in čeprav me včasih kmalu mine,
mi je prav všeč, če zlagam rime.

Jutranja zarja moj je navdih,
včasih zvezda, ki žari,
v temni noči soj luči,
spet drugič veter blag in tih.
Moj navdih je lahko prav vsak,
bodisi revež ali junak.
Ko skušam spomniti se rime,
čas vselej hitro mine –
zato, da pisanje je lažje,
sedem za tipke, kadar me prime.

Pisanje pesmi je lepa stvar,
zato je res potreben dar.
Pisanje poezije je vrlina,
ki res malo koga zanima.
Zato posmehu izogniti se ne da nikdar,
a pomni, da pesništvo ni slaba stvar.
Žal pa stvar je taka,
da pesmi so za nasmeh prodane,
zato pisanje poezije
edino je, kar nič ne stane.

Črke, besede in seveda rime,
že dolgo del so naše zgodovine.
Z njimi kaže se prav vse,
od prezira pa do sreče,
tako pač je.
Za očete, sestre, brate, mame,
za vse, ki poezija jih prevzame,
tukaj čakajo jih v moji knjigi,
ki le redko jo kdo vidi –
misli, ki so v verzih zbrane.

Neža Glonar, 9. b l. 2018/19

Nepozaben večer

Nekega večera sva se sestro dolgočasili, v resnici sva gledali v strop. Takrat pa mi je prijateljica Maša napisala sporočilo, če bi šli v mesto. Čeprav je že kapljalo, naju to ni motilo, saj sva res želeli iti. Vzeli sva dežnike in se odpravili na ulico, kjer smo se dobili.

Ko so prišli še ostali, je že nehalo deževati, česar smo bili res veseli. V mesto smo prišli kar hitro ali pa je čas samo tako hitro minil. Tak smo si kupili krofe in se usedli v gostilno, kjer smo jih pojedli. Čez nekaj časa smo se odpravili, saj je že močno grmelo in nismo želeli hoditi po dežju. Hodili smo počasi in se zabavali ter popolnoma pozabili na možnost, da lahko dežuje. Začelo je močno pihati in liti kot iz škafa. Dežniki nam niso kaj dosti pomagali, zato smo jih zaprli in tekli. To je verjetno izgledalo precej neumno saj smo bili premočeni in nosili s sabo zaprt dežnik. Mojo sestro je bilo kar precej strah grmenja in bliskanja in moram reči, da ni bila edina. Vse je bilo strah, da bi padlo drevo, zato ker je bilo dan prej močno neurje, ki je podrlo tri drevesa. Blaž je želel izboljšati vzdušje in je rekel, da če bi drevo padalo na nas, bi ga on zagotovo prijel. Ker sva bili midve z Mašo kar precej izmučeni od teka, ki ravno ni najina vrlina, smo se ustavili pod stojnico. Prodajalka na stojnici je razlagala svoji pomočnici, da bo verjetno toča. Da ne bi slišali še kaj, kar nas bi še bolj  prestrašilo, smo se odpravili naprej. Zdaj nismo bili več prestrašeni in smo se spet zabavali, saj nekaj časa ni grmelo. Ubrali smo še daljšo pot, saj je na bližnjici prejšnji dan padlo drevo. Ko sva s sestro prišli do najine prikolice, tam ni bilo staršev in sva se z ostalimi odpravili do njihove prikolice. Tek do tja je bil precej naporen, saj je bil klanec, za povrh pa so bili tudi v zadnji coni. Ko smo končno prispeli, so se nam starši smejali, mi pa smo bili samo veseli, da smo prišli. Preoblekla sem se v Mašina oblačila, saj so mojo bila mokra in kasneje smo že sedeli na jogiju in gledali turške serije.

Ta dan je bil res nepozaben in kljub temu da nas je bilo zelo strah, je bil eden najboljših v mojih celih počitnicah.

Alina, 8. a

Predstavitev poklicev v 4. a

V torek, 21.5.2019, sem zjutraj prišel v šolo. Tam so nas obiskali različni ljudje, ki so nam predstavili poklice. Spoznal sem poklic gostinec, kovinar, kozmetičar, zidar in pleskar. Zelo mi je bil všeč poklic gostinec in pleskar. Gostinec mi je bil všeč, ker se zelo rad pogovarjam z drugimi in ker se z drugimi dobro razumem. Pleskar pa zato, ker rad pleskam in ker rad delam s čopiči in voščenkami. Upam, da bom postal nekaj od tega, ker me to veseli. Zato se bom tudi zelo učil, da bo moja želja uresničena.

Tanej Draganič, 4.a

Danes, 21.5.2019, smo si z razredom ogledali različne poklice. Prvi poklic, ki smo si ga ogledali je bil gostinec. Pokazali so nam, kako držimo krožnike in še kaj. Naslednji poklic je bil slikopleskar. Tam smo izdelovali slike. Slike smo izdelovali na plošče. Potem smo odšli h kovinarju, kjer smo se razdelili v skupine. Kovinar nam je razdelil nekaj podobnega lestvi, ki smo jo razstavili in potem sestavili nazaj. Naša skupina pa ni imela tako lahke naloge. Morali smo sestaviti mini umivalnik. Zadnji poklic, ki smo si ga ogledali je bil zidar. Pokazali so nam gradbene pripomočke in nam predstavili njihova imena. Najbolj všeč mi je bil poklic zidarja.

Nik Zagoranski, 4.a

Danes, 21.5.2019, smo imeli tehniški dan. Bilo je zabavno, ker so nam predstavili različne poklice npr. zidar, slikopleskar, kovinar in gostinec. Med odmori in zjutraj pa smo se lahko zabavali na računalnikih. Med vsemi poklici mi je bil najbolj všeč poklic zidarja. Tam smo gradili, ogledali stroje in se učili o temeljih hiše. Naučil sem se, kako uporabljati stroje, kako graditi hiše in spoznal sem gradbena pravila. Ta dan mi bo ostal v lepem spominu.

Alex Džurič, 4.a

3. d je tvoril zgodbo ob sličicah

TRAVNIŠKE ŽIVALI

Bil je lep dan. Mišek Tim se je sončil na kamnu. Videti je bilo, da je zelo užival. Bum, je zagrmelo! Mišek se je ustrašil. Bal se je, da ne bo moker. Hitro je zgrabil list. Tekel je do gobe. Tudi luže je preskakoval. Kmalu je prišel do gobe, tam si je oddahnil. Pod gobo mu je bilo zelo udobno. Videl je, da je pod gobo tudi njegova prijateljica. Oba sta bila premočena. Pogovarjala sta se. Kmalu je bila tam množica drugih živali in vsi so bili srečni.

Ana Gorečan, 3. d

MIŠEK V DEŽJU

Nekega dne se je mišek sproščal na travniku. Razmišljal je o rožah. Sploh ni pomislil, da bi ga lahko ujela nevihta. A kar naenkrat mu na smrček pade kapljica. Začne grmeti. Kmalu se zunaj napravi prava nevihta. Mišek pograbi list in teče, teče. Kmalu zagleda gobo. Do gobe je zelo daleč. Mišek teče še hitreje. Končno mu uspe. Mišek je pod gobo. Kmalu opazi, da ni sam. Vidi Miško. Nekaj časa se spogledujeta. Kmalu pridejo še druge živali. Tudi one so iskale zavetje. Čez nekaj časa se zjasni. Poslovijo se in gredo domov.

Julija Remškar, 3. d

DEŽEVEN DAN

Nekega popoldneva se je mišek Miran sončil na kamnu. Sonce je sijalo, rože so dišale in metulji so letali. Vse je bilo krasno. A potem je iznenada začelo deževati. Mišek ni vedel, kaj naj stori. Zlezel je s kamna in vzel list ter si ga dal na glavo. Tekel je in tekel z listom na glavi.  Prišel je do velike gobe. Končno si je lahko oddahnil. Na drugi strani gobe je bila ljubka miš. To miš je Miran že videl in ve, da ji je ime Mina. Tudi njo je dež pregnal, ko je nabirala rože. Nekaj časa sta se gledala. Potem pa je mišek spregovoril: »Meni pa je ime Miran.« Usedla sta se in čez nekaj časa so prišli prijatelji. To so bili krt Bili, miška Lina in jež Anton. Vsi so se stiskali pod gobo in se prav lepo imeli.

Nina Vogrin, 3.d

MIŠEK IN DEŽEVEN DAN

Nekega sončnega jutra je mišek Miki prišel  do kamna. Ulegel se je na kamen in se začel sončiti. Naenkrat je začutil drobne kaplje. Potem je zaslišal grmenje. Miki se je ustrašil in splezal s kamna ter odšel drugam. Tekel je po lužah, dokler ni dobil dobre ideje. Vzel je list in si ga dal nad glavo. Tako ni bil moker. Hodil je, dokler ni prišel do gobe. Usedel se je pod gobo in naenkrat je nekaj zaslišal. Saj to je bila miška Pika! Mikijeva najboljša prijateljica! Pogovarjala sta se, dokler ni dež ponehal. Potem so prišli še krt Miha, miška Tonka in jež Bodiček. Vsi skupaj so se igrali pod majhno mušnico, dokler ni nehalo deževati.

Sara Gobec, 3.d

MIŠEK BINE

Mišek Bine se je na lep sončen dan sončil na kamnu. Vdihoval je vonj rož in poslušal ptičje petje. Želel si je, da bi bil vsak dan takšen. Potem pa je začutil, da se je začelo ohlajati in na njega so se spustili temni oblaki. Mišek Bine je upal, da ne bo deževalo. In ravno takrat je začelo deževati. Mišek je bil zelo žalosten, ker ta dan le ne bo takšen kot si ga je zamislil. Potem je hitro stekel s kamna in poiskal nekaj, s čemer bi se lahko pokril. Čez nekaj časa pa je končno našel list, ki je bil dovolj velik zanj. Potem je hitro stekel do zatočišča. Za zatočišče je našel veliko gobo. Pod gobo pa je zagledal sivo miško. Vprašal jo je: »Kako ti je ime?« Miška je odgovorila: »Nikolina, pa tebi?« »Bine,« je odgovoril. Potem pa sta se začela spraševati en o drugem. Gledala sta naokoli, kdaj bo nehalo deževati. A namesto tega sta zagledala ježka, krta in miško v težavah. Poklicala sta jih, naj pridejo k njima pod gobo. Tako so postali prijatelji.

Eva Pišek, 3.d

TUDI GOBA JE LAHKO DEŽNIK

Na lep sončen dan se je mišek Tine sončil na skali. Sonce je pripekalo in postalo mu je vroče. Zaželel si je ledene limonade, da bi se odžejal in ohladil. A še preden se je odpravil po limonado, ga je prestrašilo grmenje. Nebo so prekrili temni oblaki. Začelo je bliskati. Naenkrat se je z neba vlil dež. Tineta je prestrašilo bliskanje in grmenje, saj  ni imel niti dežnika, niti varnega zavetja, kamor bi se skril. Vzel je cvetlični list, si ga nadel čez glavo in stekel, da bi našel zavetišče pred neurjem. Tekel je, kakor hitro je mogel. Skakal je čez luže, mimo dreves in grmičkov, da bi našel streho nad glavo, saj ga je bilo zelo strah. V daljavi je zagledal veliko mušnico. Rekel si je: » To bo moje varno zavetje!« Naenkrat je pritekla pod mušnico miška Tina. Bila je cela premočena in prestrašena. Miška Tina je zagledala miškona Tineta in ga pozdravila. Bila je vesela, da ni sama v tem strašnem neurju.  Miškon Tine je miški Tini obljubil, da ji bo delal družbo, dokler ne bo nehalo deževati. Čez nekaj trenutkov so prišli Tinetovi in Tinini prijatelji. Najprej jež Marko, potem krt Črt, nazadnje pa miška Mila. Tine, Tina, Marko, Črt in Mila so se tako zelo zabavali pod mušnico, da so kar pozabili na dež. Ko je posijalo sonce, so se veseli odpravili domov.

Ela Krepek, 3.d