Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Ema Bračko

Can you imagine how many

Some people are now sad,
others are mad or even glad.
Some of them are happy,
not like others who are crappy.
They are living their dreams in Hollywood magazines,
or are living on the street with nothing to eat.

Our lives are different that’s the point
they go really fast, like a joint,
so be happy, smart and wild
be childish when you are still a child.
Because you will grow up too fast
and also regret the past.
So many people are trying to be the best,
at the end, they’re just acting like an ass.

So at the end you will maybe realize to be yourself,
don’t let your mind be small like an elf.
Be thankful for all the good people in your life,
don’t act like an old unhappy wife.

Be kind to many, but don’t hurt any.

Hana Mulec, 9.b

Trgatev 2018

V petek 21.9.2018, se je na naši soli odvijala že osma trgatev potomke najstarejše trte.

Ob 11. uri smo se učenci zbrali pri trti, kjer so nam nastopajoči predstavili stare običaje med trgatvijo (kako so za trto skrbeli in kako so grozdje obirali). Učenci iz 9. razreda so grozdje iz naše trte tudi brali. Program se je nato nadaljeval pred glavnim vhodom v šolo, kjer so harmonikaši zaigrali, plesalci zaplesali folkloro, vrtčevska skupina Sončki zapela, … Med prireditvijo smo vsi zelo uživali in marsikoga je tudi zamikalo, da bi z nastopajočimi zapel oz. zaplesal.

Trgatev se je končala ob dvanajsti uri, po prireditvi pa smo se lahko tudi posladkali s dobrotami ki so jih za nas spekli učenci izbirnega predmeta Sodobna priprava hrane.

Ema Bračko, 8.b

With a friend

I chat with a friend,
I laugh with a friend
and share a room on holidays.

I play football with a friend,
I win a game with a friend
and learn to wake on a lake.

I listen to music with a friend,
I read a book with a friend
and sometimes I get bored.

I stay with a friend,
I make pancakes with a friend.
That’s why my friend is the best.

Gal Tepeh, 6.a

Možakar in umetnost

Umetnost, strašno čudna stvar,
a razumeti ne da se je nikdar.
Krica kraca na papirju,
naenkrat že stoji v okvirju.

Krica kraca v muzeju stoji,
čudijo se čisto vsi.
Umetnost ali ne,
jaz pač ne razumem je.

Slika mala kot bonobon,
prodala se je za milijon.
Gledam, gledam, vidim nič,
k meni pristopi naenkrat fantič.

“Oh, glej, moja slika,
natisnjena tako velika.
Gospod mi plačal bi milijon,
pa rekel sem, naj mi raje da bonbon.”

Gledam dečka, rečem nič,
smešen se mi zdi fantič.
Gleda me on, reče mi:
“Vam pa umetnost ne diši.”

Šel je dečko sam naprej,
jaz pa šel sem ven čimprej.
Pridem ven, ozrem se nazaj,
vidim napis: OTROŠKI UMETNOSTNI TEČAJ.

Gledam okrog, odraslih res ni,
meni se prav smešno zdi.
Mislim si: Prvič, zadnjič in nikoli več,
umetnost, fuj to in z njo preč.

Neža Glonar in Erik Žižek 8.b

Življenje

Sedim na terasi,
gledam proti stari vasi.
Vidim, kaj zamudil sem,
ko svojo ljubezen zapustil sem.

Štejem zdaj že 70 let,
in nisem še pripravljen umret’.
Čakal in čakal sem mnogo let,
da našel bi svojo srečo spet.

Zdaj pa sam sem ostal,
ljubezni nihče več ne bo mi dal.
Vsi znanci so zapustili me,
nikogar več zanimam ne.

Čakal bom še mnogo let,
da spet prišel bom na ta svet.
Takrat popravil bom to napako,
življenje več ne bo enako.
Delil življenje si bom z njo.
Ne bom sam sedel nad vasjo.

Neža Glonar in Erik Žižek, 8. b

Moje šolsko leto

To šolsko leto se je začelo kot vsako šolsko leto. Nihče se ni ravno veselil prihajajočega leta. Za 7. razred je prvi šolski dan bil še slabši, saj so nas razdelili na dva razreda in s tem tudi ločili veliko prijateljev. In to, da so nas ločili, je definitivno najbolj negativna stvar letošnjega šolskega leta. Ampak sčasoma smo se tega tudi navadili. Sledilo je prvo ocenjevalno obdobje in takoj za tem šola v naravi. 7. razredi smo se odpravili v šolo v naravi, in sicer v Portorož, tam smo se imeli zelo lepo, vendar vsega lepega je enkrat konec. Tako smo se odpravili nazaj domov. Ampak šolskega leta še zdaleč ni bilo konec, sledilo je še drugo ocenjevalno obdobje v katerem so se zgodile zelo lepe in tudi slabe stvari, ampak v vsaki slabi stvari se najde nekaj lepega.

Ema Bračko, 7.b

Tradicionalni slovenski zajtrk v 7.b

V petek, 17.11. 2017, smo tudi na naši šoli pripravili Tradicionalni slovenski zajtrk, tokrat že sedmo leto zapored.

V  šolo smo prišli ob 7:30, ob 8:00 pa se je začela prireditev ob tem posebnem dnevu. Poslušalki smo razne deklamacije, igranje harmonike in petje pevskega zbora. Po končani prireditvi pa se je vsak razred odpravil po svoje. Naš razred je ostal v šoli. Takoj smo zavihali rokave in začeli z delom. Naredili smo 4 različne maske za obraz. Vse so vsebovale med. Nato pa so se od maske do maske sestavine spreminjale. Proti koncu pripravljanja mask pa so si nekateri na obraz dali še sveže kumarice. Po končanem delu z maskami sta nas obiskali dve izmed članic Zeliščnega društva Melisa, ki so nam pokazale različna zelišča. Pripravili pa smo tudi čaj iz ovsa ter kamilice. Ko je čaj bil pripravljen, ga je seveda bilo treba tudi poskusiti. Ko smo čaj popili, smo vse pospravili ter se poslovili od članic Zeliščnega kluba Melisa. Mi pa smo se odpravili na sprehod v gozd. Tam smo naredili nekaj fotografij ter se zelo zabavali. Ob hoji nazaj do šole smo se usavili in pozdravili našo sošolko, ki si je poškodovala gleženj. In že je bil konec naravoslovnega dneva.

Ta dan se mi bo vtisnil v spomin za veliko časa in že komaj čakam na naslednje leto.

                                                                                        Ema Bračko 7.B

Polž in mravlja

Nekega dne sta se mravlja in polž igrala na plezalih. Mravlja reče: “Jaz splezam višje kot ti.” Polž pa ji odgovori:” Kar misli si, če smo pa polži v čem dobri, pa smo v plezanju po plezalih.” In tako začneta tekmovati. Bilo je še pet centimetrov do vrha, a mravlja je zmagovala. Ko jo je polž dohitel, se je mravlja vstrašila, spotaknila in padla na tla. Zvila si je nogo. In od takrat naprej mravlja več nikoli ne gre na plezala.

Osel gre samo enkrat na led.

                                                                                          Ema Bračko 7.b

Obisk Hitradia Center

V torek, 16. 5. 2017, smo se z novinarskim in dramskim krožkom ter izbirnim predmetom umetnost odpravili na Hitradio Center.

Ob 11.15 smo se zbrali pred šolo in se z avtobusmo odpeljali proti Mariboru. Vozili smo se približno 15 minut. Ko smo prispeli, smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina je odšla v studio, druga pa v sobo za sestanke, nato pa smo se menjali. Povedali so nam, kako poteka delo na radiu in pokazali razne mešalne plošče, s katerimi sestavijo spored oddaje. V tem času so naše šolske novinarke opravile intervju z radijskima voditeljema Tanjo Kocman in Timom Koresom-Korijem. Po končanem ogledu smo se lahko z njima slikali, dobili smo tudi njune avtograme. Dobili smo tudi pisala Hitradia Center. Ko smo zaključili obisk na radiu, smo se odpravili na pijačo in sladoled, kjer smo klepetali in si izmenjavali vtise z obiska.

Ta izlet nama je bil ZELO všeč in z VELIKIM vesejem bi ga ponovili.

Tia Heler in Ema Bračko, 6.a