Prideš na svet,
si z materino ljubeznijo objet,
rasteš, odrasteš in se staraš,
takšne in drugačne trenutke prestajaš.
Spoznavaš zgodbe raznih ljudi,
tudi sam poveš, kaj ti po glavi roji.
Obljubljaš in svoja načela izpolnjuješ,
ne razočaraš in nikoli ne obupuješ.
V življenju veš, da si marsikaj lepega storil,
upaš, da te vsaj nekdo ne bo pozabil.

Če verjameš ali pa tudi ne,
najlepši čas življenja je mladost.
Čeprav že sama po sebi je velika norost
in zraven tega, da ti pokloni modrost,
te nauči veliko pomembnih stvari.
V teh letih misliš, da že vse veš;
dobiš tak občutek,
da je življenje en neskončen trenutek.
Se želiš sam v svet podati,
kaj kmalu se ponovno znajdeš pred domačimi vrati.

Tu je tudi prva ljubezen,
zaradi katere nisi vedno trezen.
Se v tem času živi kar se da brez skrbi,
ugotoviš, kaj vse te veseli.
Segaš visoko in sanjaš nemogoče,
vendar si praviš, da se vse da, če se hoče.
S tem in onim ti odrasli morijo,
Nikoli te na miru ne pustijo.
čeprav pozornost rad imaš,
jih raje živciraš, kot se jim vdaš.

Vsak se tudi rad spomni otroških dni,
prav tako se nihče ne brani otroških stvari.
Nas vrnejo v razigrane dni,
ko smo vsi imeli majhne iskrive oči.
Pomislimo, kakšni smo hodili okrog,
koliko se nam zgodilo je smešnih anekdot.
Med drugim je tukaj tudi šola,
kjer naučiš se tudi, kaj je hiperbola.
Spoznaš, da ljudje med seboj nismo enaki,
da nekateri želijo v vsem biti prvaki.

Če še nisi ugotovil, je mladost marsikaj.
Je tudi radost.
Je tudi, ko imaš kar nekaj let,
ko tvoje življenje postane en velik zaplet.
Vendar kljub vsemu
ti vedno ostanejo veseli trenutki,
v srcu pa skrbno izbrani najlepši občutki.

Lia, 9.a