Kaj narediti za boljše življenje v novem letu?

Ker je pred nami še zadnji dan pred zaključkom leta, sem za vas pripravila nekaj zanimivosti o novem letu.

Novo leto je običajno praznični dan, ki obeležuje začetek novega koledarskega leta. V gregorijanskem koledarju, ki velja v večini sveta, je to 1. januar. V rimskih časih je bil začetek leta 1. marca. V Sloveniji je novo leto državni praznik. Do leta 2012 je bil praznični dan tudi 2. januar, ko je bil zaradi varčevalnih ukrepov ukinjen. Ponovno je postal dela prost dan leta 2017.
Vendar pa vsi novega leta ne praznujejo na enak koledarski dan kot mi. Na primer v julijanskem koledarju, ki ga uporablja pravoslavna cerkev, je novo leto 14. januarja, Muslimani ga praznujejo ob začetku sončnega zahoda, Judje pa ob sončevem zahodu 22. septembra.
Novo leto pa zraven zaobljub in želj spremlja tudi veliko nasvetov in priporočil, kako v novem letu biti bolj sproščen in zadovoljen in tudi jaz sem jih nekaj pripravila za vas, da bo vaše novo leto, kot iz škatlice.

1. Treba se je osredotočiti na dobre stvari, namesto, da razmišljate, kaj vse ne deluje v vašem življenju. Osredotočiti se je treba na vse, kar je dobro. Zato se ne pritožujte, da je vreme slabo, se raje toplo oblecite in pojdite na sprehod. Gibanje na svežem zraku vam bo zagotovo dobro delo in vam dalo energijo, ki jo potrebujete.

2. Spoštujte se. Ne pričakujte, da vas bodo ljudje spoštovali, če ne spoštujete sami sebe. Spoznajte se, pomislite na vaše dobre lastnosti, ki so vredne občudovanja in spoštovanja. Pazite na to, kako se pogovarjate sami s seboj, in ne dovolite, da vas drugi zaničujejo.

3. Izogibajte se toksičnih ljudi. Otroci nas lahko veliko naučijo o življenju, med drugim tudi to, komu posvečajo svoj čas. Če nekoga ne marajo preveč, se z njim ne bodo igrali. Podobno bi morali ravnati tudi odrasli ljudje – če vam nekdo zbija motivacijo in moralo s svojo negativnostjo, se poskusite oddaljiti od takšnih ljudi oziroma se naučite, da njihovih negativnih komentarjev ne vzamete osebno.

4. Začnite varčevati: Če le imate možnost in če prazniki niso naredili prevelike luknje v vaši denarnici, začnite varčevati. Tudi, če je to le nekaj evrov na mesec.

5. Naučite se reči ne. To je včasih zelo težka stvar, vendar pa tudi zelo pomembna v življenju. Številni ljudje ne znajo postaviti meja, kar vodi v razočaranje, občutke zamere, izkoriščanja in lahko na dolgi rok pripelje do depresije. Zato ni nič narobe s tem, da rečete ne stvarem, idejam, ki vam niso všeč in ki jih ne potrebujete.

6. Poskusite znova. Tudi če ste že petkrat poskusili prenehati kaditi, a ste se nato kmalu vrnili na stara pota, poskusite znova. Po nekaterih ocenah je ljudem, ki so prenehali z neko škodljivo razvado, to uspelo šele po šestem ali celo osmem poskusu. Če ste v letošnjem letu že neštetokrat začeli telovaditi in kmalu izgubili motivacijo ter odnehali, poskusite še enkrat. Bodite vztrajni in se zavedajte, da je spreminjanje slabih navad in doseganje dobrih navad pogosto izjemno težko.

7. Podarite svoj čas za dober namen. Ko pomagamo drugim ljudem, da jim vsaj malo olajšamo življenje, ali ko delamo nekaj za skupno dobro, je naše največje plačilo občutek, da smo storili nekaj dobrega. Podarite vsaj eno uro na teden za prostovoljske aktivnosti. S tem, ko boste pomagali drugim, boste dvignili razpoloženje tudi sebi.

Kar pa je najpomembnejše: predajte se uživanju, veliko se smejte, trenirajte (telovadite, vadite svoj glasbeni, literarni, umetniški ali plesni talent), berite knjige in si privoščite dobro hrano. Ter leto vam bo minilo v hipu in z svojim življenjem boste presrečni.

Karolina, 9.b

Še zadnjič letos…

Božični dan ter državni praznik sta že mimo, vendar je v okolici še vedno čutiti otroško radost, slovenski ponos ter vesele želje. Še štirje dnevi pa bo tukaj tudi novo leto. Leto novih začetkov ter novih spoznanj. Pa ne pozabimo na počitnice. Teh smo veseli še posebej otroci. Čeprav nas čaka še veliko dela pa tudi veliko ocen, ko se vrnemo, nas to trenutno ne skrbi preveč. Dokler nam je dovoljeno dolgo spati, smo srečni.:)

Kakorkoli, želim vam lepe praznike, da bo vstop v novo leto kar se da uspešen in ne pozabite, sreča je v malih stvareh.

Pozdrav

Lia

Prava ljubezen

Metka se je zjutraj zbudila in na postelji je zagledala pismo. Odprla ga je in ugotovila, da ji je pisal Maj. V njem je pisalo:

Metka, obljubi, da nikomur ne boš povedala. Vedno si bila moja najboljša prijateljica, ampak zdaj do tebe čutim nekaj več. Rad bi, da se dobiva v restavraciji Mravlja danes ob osemnajsti uri. In na koncu je bil dodan še poljub.

Metka se je zelo razveselila in ob osemnajsti uri je bila v restavraciji Mravlja. Pri mizi je zagledala Maja. Sedla je k njemu. Najprej sta se samo tiho gledala, potem pa je Maj spregovoril: »No, pa si prišla,« je rekel Maj. »Ja, prišla sem, kaj si mi želel povedati?« »No, saj si prebrala pismo, kajne?« »Ja, saj če ne bi prebrala, me ne bi bilo tukaj.« »No, hotel sem ti povedati, da nekako ne morem brez tebe. Jaz bi dal vse na svetu zate, samo da te imam ob sebi.« Metka je bila presenečena, saj ko je prebrala pismo, ni vedela, kaj pomeni nekaj več. A zdaj je vedela. In Maj jo je potem vprašal, če bi bila njegova punca. Metki je bilo nerodno, zato je rekla: »Uf, kakšna močna razsvetljava, a se ti ne zdi?« Okej, počasi, najprej, kaj bi bilo narobe z razsvetljavo? In si me sploh poslušala?« »Ja, seveda sem te, samo mi je nerodno odgovoriti.« »Dobro, samo odgovori z da ali ne.« »Okej, da.« »Super, se vidiva v šoli.« »Okej, jaz pa moram zdaj res iti, saj me čaka učitelj za naravoslovje, ker se morava učiti o zemeljski površini. Se vidiva v šoli.« »Okej, adijo.«

Ko Metka pride domov, jo že res čaka učitelj, zato je hitro pospravila. Ko je učitelj odšel, je Metka povedala mami za Maja. Mama je bila zelo ponosna na Metko. Potem je bilo že pozno in se je Metka odpravila spat.

Zjutraj je nekdo pozvonil na vrata. Metka je odprla. Bil je Maj. Metka se je zelo razveselila in ga vprašala, kaj ga je tako hitro pripeljalo sem. Maj je rekel, da je prišel, ker ga zanima, če bi Metka šla z njim v šolo. Metka je rekla ja, saj če ima fanta, bi bilo lepo, da gresta skupaj v šolo.

Sara, 4.d

Božično-novoletni disko

V torek, 17.12.2019, smo ob 17. uri deveti razredi priredili disko.

Učenci devetega razreda smo se v jedilnici zbrali malo pred četrto uro in začeli pripravljati prostor. Ob petih so začeli prihajati ostali učenci od 5. do 8. razreda. Nekateri so prišli kasneje, ker so nastopali s folkloro. Glasba se je začela in s tem tudi rajanje. Z nami so se zabavali učitelj Jean ter učiteljice Maja, Marina in Natalija. Pripravili smo različna tekmovanja kot limbo in tekmovanju v plesu v paru. Predstavili so se nam tudi plesalci hip-hopa, ki ga obiskujejo v šoli. Ob odru smo prodajali hrano in pijačo. Zadnja pesem je bila Za prijatelje, pri kateri smo se usedli v krog in skupaj z učitelji zapeli in zaplesali. Škoda, da se je disko tako hitro končal.

Disko smo zaključili ob 20. uri, deveti razredi smo nato še pospravili jedilnico. Komaj čakam naslednji disko.

Lara, 9.a

Tehniški dan

V četrtek je na naši šoli potekal tehniški dan, ki je bil namenjen učencem od šestega do devetega razreda. Delavnice nam je pripravil Center eksperimentov.

Zjutraj smo se, vsak razred zase, zbrali v učilnicah. Medtem pa so gostje začeli pripravljati učilnice in svoje pripomočke. Še pred začetkom smo imeli malico. Nato pa smo odšli na prva predavanja.

Najmlajši so cel dopoldan uživali ob polstenju volne in izdelavi svojega izdelka. Drugi pa smo imeli tri različne teme. Sedmi razredi so tehniški dan preživeli ob merjenju, iluzijah in učenju o bio razgradljivih materialih. Naredili pa so tudi svojo razgradljivo plastiko. Leto starejši učenci pa niso izdelovali umetnih mas, temveč zvočnike za pametni telefon. Deveti razredi pa smo končali s tekmovanjem ob vplivu alkohola, ki pa smo ga nadomestili z posebnimi očali. Ob njih naj bi imeli isto vizijo kot po popivanju.

Tehniški dan je bil zelo zabaven, saj smo imeli možnost vključitve v različne eksperimente in delavnice, hkrati pa smo se naučili tudi veliko novega.

Mia, 9.b

Večer poezije in mladosti

Tudi letos je na naši šoli potekala proslava Večer poezije in mladosti. To leto smo lahko spremljali najrazličnejše nastope, od glasbenih, do avtorskih deklamacij ter pesmi drugih avtorjev, pa vse do pevskih točk.

Za začetek sta nastopajočim precej poguma vlili Nives Polanec iz 7.B s harmoniko in Zoja Ozmec iz 4.C s svojo suvereno deklamacijo pesmi Svetlane Makarovič, Jaz sem filozofska žaba.  Program sta povezovala Karolina Pernek in Tim Graber. Bilo je tudi precej predstavnikov podružnice Žitečke in ostalih mlajših nadebudnežev, ki so nam sami po sebi vzbujali občudovanje s svojimi avtorskimi deklamacijami. Proslavo sta zaključili Ajda Rojko iz 9.a z deklamacijo pesmi iz zbirke Kitajske meglene poezije z naslovom Snežne rože v mojem srcu in Alina Bratovčak iz 8.a, ki je zapela pesem Kdo še verjame.

Preživeli smo prijeten večer v duhu prihajajočih praznikov in hkrati počastili spomin na našega največjega pesnika.

Alina, 7.b

 

Zima

Ko listje odpade, pa sneg zapade,
otroci ven hite,
da snega ne zmanjka za vse dne.

Zunaj delajo snežaka,
belega orjaka,
korenček za nos vtaknejo,
lonec pa na glavo nataknejo.

Ko naigrajo se, po čaj mudi se,
ko čaj spijejo s koco se pokrijejo,
in opazujejo ta letni čas,
ki prinaša sneg v vas.

Zima je lep letni čas,
saj obiščeta nas božiček in dedek mraz
in vsi pojemo na glas.

Alja in Elena, 4.a

O Rajku Ferku in meni

Zaradi poškodbe roke sem si pri likovni vzgoji izbral za predstavitev življenje in delo enega od slikarjev. Odločil sem se za Rajka Ferka. Dogovorili smo se, da lahko pridem k njemu domov. Z mami, babi in bratcem smo šli k njemu. Pokazal nam je  svoje razstavljene slike in slike drugih slikarjev. Najbolj zanimiv mi je bil njegov atelje. Tudi žena Irena ima svoj atelje. Za spomin sva z bratcem dobila vsak eno sliko. Navdušen sem ga poprosil, če lahko pride v šolo k likovni umetnosti. Obljubil mi je da pride. Res je prišel in učna ura je bila nadvse zanimiva in poučna. Postavljali smo veliko vprašanj o začetkih njegovega slikanja, koliko razstav je že imel, katera likovna tehnika mu je najbližja… Imel bo tudi likovno razstavo. Tudi mami, bratec in jaz radi slikamo, zato sem se potrudil in po Rajkovem obisku naredil po babinem mnenju odlično sliko.

Jan, 4. a

Zgodbe iz 4.d

POŠKODBA

Mija je gledala brata Bineta, ko se je vozila s kolesom, da ne bi delal neumnosti. Prišla je na oster ovinek, preostro je zavila in padla na tla. Začela je jokati na ves glas. Prijatelj Tomaž je slišal, da Mija joče in je prihitel na pomoč. Tomaž je pomagal Miji, da je prišla domov.
Oče Matej in mama Suzana sta bila vesela, da jo je pripeljal domov.

Anže, 4.d

PRINC NIKO IN ISA

Nekoč, pred davnimi časi, je na dvoru živel princ Niko. Imel je mamo Anjo in očeta Filipina. Rad se je z njima pogovarjal, a ni mu bila všeč očetova odločnost. Imel je dve želji: prva je bila, da bi si sam lahko izbral princeso in druga, da oče ne bi bil tako odločen.

Nekega dne mu je oče povedal, da bodo na dvoru priredili dvorni ples. Princ se je tega razveselil. A nato se je spomnil, da bo oče tam izbral princeso, ki bo za vedno njegova. Ko je prišel ta dan, se je princ oblekel v najlepšo obleko, ki jo je imel. A bil je žalosten. Vedel je, da bo oče zanj izbral najlepše dekle in ne najbolj prijazne in dobre po srcu. In res je bilo tako. Oče je izbral Klaro, ki mu je bila po videzu najbolj všeč. Princu pa je bila pri srcu Isa iz sosednje vasi. Izmenjala sta si svoja naslova in si že več krat pripovedovala zgodbe iz svojega življenja. Dogovorila sta se, da se srečata naslednjo noč ob enih, ko bosta oba pobegnila od doma. Princ je Iso pričakal s šopkom v roki, Isa pa je bila tako čedna, da ga je povsem prevzela. Princ je stopil do Ise, ji najprej izročil šopek in nato pokleknil pred njo. Izročil ji je prstan. Isi je vzelo sapo, princa je močno objela, ga poljubila in sprejela prstan. Okrog njiju se je zbralo veliko vaščanov, s kraljem Filipinom vred. Vsi so jima zaploskali in jima priredili poroko.

Tako sta princ Niko in Isa živela srečno do konca svojih dni.

Zala, 4.d

JANA IN PLES

Nekoč je živela deklica Jana, ki se je želela naučiti plesati, pa ji starši niso dovolili. Poskusila jih je prepričati, a je bilo vse zaman. Ko je bila v šoli in jo je učiteljica vprašala koliko je 2 + 2 je odgovorila 5, namesto 4, ker je razmišljala le še o plesu. Potem pa so čez nekaj dni pisali ocenjevanje in je pisala 1. Starši so ponoreli in dobila je kazen, da se ne sme več družiti s prijateljicami. A tudi to ni pomagalo. Tudi pri ocenjevanju Naravoslovja in tehnike je dobila 1. Starši so obupali in jo vendarle vpisali v plesni tečaj. In ne morete verjeti – že čez nekaj mesecev je Jana znala plesati, vse enke v šoli pa si je popravila s peticami. Vsi so bili zelo srečni in zadovoljni.

Zala, 4.d

LOVEC IN TRIJE MEDVEDI

Živel je lovec po imenu Marko. Imel je svojo družino, ženo in dva otroka, Lili in Aneja. Nekega dne je Marko odšel v gozd opazovati živali. Ko je gledal skozi daljnogled, je zagledal medveda. Opazoval ga je in je bil presenečen, ko je zagledal še dva medvedja mladiča, kako se igrata. Kasneje je zagledal mamo medvedko kako šepa. Poklical je svojega prijatelja lovca. Skupaj sta poskrbela za mamo medvedko. Odšla sta domov k svojim družinam, da jim povesta zgodbo o medvedji družini. Oče Marko je otrokoma razložil, kaj se dogaja v gozdu. Žena Ana je bila srečna, da je mož Marko prišel celi domov, saj bi ga lahko raztrgal medved. Lili in Anej sta zelo ponosna na svojega očeta, da je lovec in, da je rešil medvedjo družino.

Sara, 4.d

PETER ZAJEC

Junak v naši zgodbi nima super moči. Ima rep in štiri tačke. Ima tudi par visokih ušes. Ste že ugotovili kdo je to? To je zajček! To je Peter Zajec. Nekaterim se zdi malo smešno, da se piše Zajec in mu je ime Peter. Že od nekdaj je bil pustolovec. Je tudi posvojen. Njegova skrbnika sta medveda. Želel je najti svoje starše. Zato je nekega dne spakiral in se odpravil na pot.

Najprej ni vedel, kje začeti. Nato se je spomnil, kaj mu je mama rekla: »Srček,« je začela: »Veš, vsi imamo drugačne misli, a vsak najde odgovor v svojem srcu.« Zato je Peter na razcepu poti zavil desno, namesto levo. Odločil se je za težjo pot, vendar tega ni vedel. Na poti so ga namreč čakale mnoge pasti. Prva past je bila vrvica, ki ga je obrnila na glavo. Mimo je prišla veverica. » Veverica, prosim pomagaj mi iz te strašne pasti,« jo je prosil Peter. »Oprosti zajček, ampak ne utegnem. Nabrati moram lešnike in želode za zimo.« Mimo je prišel še človek. Ko je videl ubogega Petra, ga je takoj rešil pasti in odpeljal v zavetišče. Tam so ga pregledali in dali med ostale živali. V zavetišču sta bila prav takšna zajčka kot on, le da sta bila veliko manjša od njega. »Gremo ven, potrebni ste svežega zraka,« se je zaslišal glas. To je bil lastnik zavetišča. Peter se izmuznil ven skozi luknjo v ograji. Na cesti ga je skoraj povozil avto. A se mu je le uspelo v gozd vrniti brez praske. Spomnil se je, kaj mu je rekla veverica. In res. Petra je začelo zebsti. Videl je hišico. »Oprostite, ker motim,« je premražen trkal Peter. »Le vstopi,« sta mu rekla prijazna zajec in zajčica.

Pri teh zajcih je ostal celo zimo. Spomladi je bil že velik. Imel je hčerko Mio in sina Mateja. Imel je tudi ženo Moniko. Peter je, s svojo družino, živel srečno do konca svojih dni. Upam, da Petru ne boste povedali te skrivnosti. Zajčka, ki sta ga sprejela čez zimo k sebi, sta bila njegova starša.

Julija, 4.d

To pač je naše življenje

Le vase moraš vedno verjeti
in ne, ni ti treba zmeraj blesteti.
Ni ti treba še vsega razumeti,
samo poskusi vsak dan živeti.

Vsak dan nekaj mine,
nekaj novega se zgodi
in čeprav je težko verjeti,
z vsakim dnem rasteš tudi ti.
Pomisli, kaj vse si videl
ter kaj vse si moral pretrpeti,
koliko stvari nisi mogel razumeti
in kolikokrat si moral ponovno začeti.
Verjetno si že ugotovil, da ne rabiš vsega imeti
le vase moraš vedno verjeti.

Je jok in spet drugič veselje,
so sanje in neuresničene želje.
Je sreča, je trpljenje,
to pač je naše življenje.
Ne pravim, da je preprosto,
niti da je težko pogosto.
Je polno čustvenih trenutkov
in neizmerno lepih občutkov.
Za le-te moraš lepo skrbeti
in ne, ni ti treba zmeraj blesteti.

Ne želi si odrasti,
prepusti se usodi.
Čeprav ne veš, kam te vodi,
naj ne bo te strah pasti.
Poskušaj, raziskuj, piši,
sanjaj, spreminjaj, riši.
Ne pozabi na svoje vrline,
niti na svoje skrite veščine.
Veliko stvari še moraš doživeti,
ni ti treba še vsega razumeti.

Pred sabo imaš še veliko let,
življenje te bo popeljalo v širni svet.
Spoznal boš mnogo ljudi,
naučil se boš tudi mnogo novih stvari.
In vedi, da ni vse v ekranih,
nekaj moraš imeti tudi v možganih.
Smej se, odpuščaj hitro, krši pravila,
ljubi, verjemi in te radost ne bo zapustila.
Za lepoto in popolnost si ne želi umreti,
samo poskusi vsak dan živeti.

Lia, 9.a