Čarobno srečanje

Nekega dne sem se sprehajala po gozdu in zagledala Sneguljčico. Videla sem jo nabirati rože, bilo me je strah.

Skrila sem se za bližnje drevo in skrivoma gledala. Vedela sem, da je Sneguljčica prijazna, a vseeno me je bilo strah. Ko sem dobila pogum, sem stopila k njej in jo ogovorila: ” Zdravo!” Sneguljčica se je obrnila, me prijazno pogledala, se mi nasmehnila in prav prijazno ogovorila: “Zdravo! Moje ime je Sneguljčica. Kdo si pa ti?” “Jaz sem Ema,” sem odgovorila in počasi me je bilo vedno manj sram. Sneguljčica je pobrala marjetico, me pogledala, pobrala še eno marjetico, me pogledala , in še eno,… Kasneje me je presenetila z venčkom iz marjetic. “Ema, zelo lepo ime. Veš, tukaj v tem gozdu dobimo zelo malo obiskov. Moji prijatelji so samo palčki in živali. Pridi z mano, da se bova bolje spoznali, ne bi mi škodila kakšna normalna prijateljica, ”  je rekla in nadaljevala pogovor: ” In kaj te je prineslo v točno ta gozd? ” Med potjo sva se pogovarjali o naravi in končno sva prispeli na cilj, v hišo sedmih palčkov.

Sneguljčica je bila zelo gostoljubna. Ponudila mi je čaj in piškote. Skupaj sva naredili večerjo za palčke in pospravile po hiši. Končno so domov prišli tudi palčki. Vsi so bili začudeni od kje sem prišla, bilo je ogromno vprašanj. Nato pa je Sneguljčica rekla: “Vprašanja boste postavljali po večerji, hitro v kopalnico umit roke.” S Sneguljčico sva skuhali odlično večerjo. Po večerji so se palčki odpravili umit. Po umivanju smo imeli večer iger, da se lažje spoznamo. Prva igra je bila seveda flaša resnice. Izvedela sem kar nekaj zanimivih stvari, naprimer kdo gre Zmrdi najbolj na živce, ali zakaj Čudovisimo tako zelo občuduje vse kar vidi. Po tej igri so se palčki odpravili spat, da dobijo nove moči za naslednji dan. Med tem ko so palčki spali sva s Sneguljčico pripravili jabolčno pito. Pogledali sva si tudi film z naslovom Zvezda je rojena. Med tem druženjem s Sneguljčico sem ugotovila nekaj. Da knjiga laže! V knjigi je napisano, da sta Sneguljčica in Princ živela skupaj do konca svojih dni, ampak nista, saj je Sneguljčica ugotovila, da je njeno mesto v gozdu pri palčkih in ne v gradu.

Ura je odbila dvanajst in čas je bil, da se tudi midve odpraviva v posteljo. Zjutraj sem se poslovila od Sneguljčice in palčkov ter se odpravila proti domu.

Ema, 8.b

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja