Strah

Sobota, 12. 01. 2019

Življenje je tako zelo nepredvidljivo. Danes lahko še brezskrbno potuješ po mirnem morju, jutri pa nad tabo priplava temen oblak in morje je naenkrat razburkano. Ampak ni vedno tako, čeprav pri vseh novih stvareh, v katere se spuščamo, najprej pomislimo na negativno. Kaj, če mi ne bo uspelo? Kaj, če me ne bodo podpirali? Kaj, če se bom osramotil? ,… Ampak kaj, če ti bo uspelo? Vredno je poskusiti, verjemi. Vredno se je požvižgati na vsa mnenja ljudi in vsaj za trenutek slediti srcu.

Strah zapira vrata do uspeha, do življenja v momentu in spontanosti. Če odvzamemo strah oz. bojazen do izgube življenja in strahospoštovanje do ljudi, ki si ga zaslužijo, strahu nihče na svetu ne bi potreboval. Brez strahu bi bilo življenje lepše. Brez strahu bi lahko vsak postal, kar si želi, brez dvomov in dolgih premislekov.

Drugič, ko boš na prelomnici med tem, ali bi nekaj naredil ali ne, naredi to! Ne razmišljaj. Sledi bitju svojega srca in bodi zadovoljen s tem, kar delaš. Ne rečem, da bo lahko, vedno so bili in bodo ljudje, ki zavidajo in te z vso silo hočejo spotakniti na tvoji poti do uspeha. Ampak, ne dvomi vase zaradi njih. Mogoče te do uspeha loči samo že en korak.

Ajda

To sem jaz

Moje ime je Melanie in sem stara 13 let, kmalu 14. Zelo rada se smejim, družim s prijatelji. Sem najmlajša v družini, ampak če še ne veste, tisti, ki so najmlajši v družini, so najbolj inteligentni in najlepši. AMPAK ne bi rekla, da je to popolna resnično, saj smo le ljudje z ogromno napakami. Torej, ostali smo pri meni. Zelo rada se ukvarjam s športom. Trenutno treniram odbojko. Obiskujem jo 4-krat na teden, tako da se zna zgoditi da jo bom velikokrat omenila v mojih blogih. Če tema ne bo o odbojki, pa vam bom poročala o trendih po celem svetu in nenavadnih stvareh, ki mi padejo na misel čez dan.

Mislim, da je to vse za danes.

Lep pozdrav do naslednjič!

Melanie

Revščina

Zdravo. Z vami sem samo še danes in jutri. Današnja tema mogoče komu ne bo všeč, ampak je o njej treba govoriti.

Za nami so novoletni prazniki, kar v mnogih državah pomeni prav to zelo veliko zapravljanje. Nekateri celo vzamejo kredite zato, da se imajo med prazniki lepo. Kaj, če bi ta denar raje darovali v dobrodelne namene, tistim, ki sploh ne poznajo božiča, kot ga poznamo mi. Če se vprašamo, kam gre denar, ki ga darujemo v razne svetovne organizacije, ima vsak svoje mišljenje. Vedeti moramo, da niso samo tisti revni, ki jih oglašujejo organizacije, ampak so tisti, ki potrebujejo osnovna sredstva za preživetje, lahko zelo blizu nas, samo ozreti se moramo. Na svetu je več kot 7,000,000,000 ljudi, od tega je 745,200,000 ljudi revnih. V resnici si niso vsi sami krivi, da so tam, kjer so, nekaj so krive okoliščine. V glavnem, na tem svetu je veliko ljudi revnih, dajmo jim pomagati, to ne pomeni, da moraš denar dati organizacijam, zagotovo poznaš koga v bližini, ki ne potrebuje denarja, ampak mogoče samo pogovor, da mu bo lažje. Zato naredimo nekaj dobrega tudi za druge, ne samo za sebe in tudi če je to samo beseda. Če bi v letu 2019 vsak izmed nas naredil nekaj dobrega, bi se tista ogromna številka lahko zmanjšala, mogoče ne za dosti, ampak tudi če bi se samo za nekaj, je že veliko. Zato dajmo nekomu polepšati dan.

To je bilo vse za danes upam, da se vas je tema dotaknila tako kot mene.

Pozdrave do prihodnjič.

David

Kaj početi v zimskem času?

Med zimskim časom je včasih lahko dolgočasno. Meni se to včasih zgodi. Včasih pa si popestrim dan s kakšnim izletom, kjer še nisem bila ali pa z obiskom pri sorodnikih ali prijateljici. Tu je nekaj nasvetov za vas, kako si lahko popestrite dolgočasen zimski dan:

-povabite prijatelja k sebi,
-greste na obisk k prijatelju ali k sorodnikom,
-greste na izlet v neznano,
-prebereš kakšno dobro knjigo,
-skuhaš kaj dobrega,
-spečeš kaj,
-se igraš družabne igre z družino,
-zaplešeš,
-poslušaš glasbo,
-preurediš si sobo,
-se zabavaš na snegu, če seveda je.

Veliko zanimivih zimskih dni vam želim,

Lara

Nenavadno II.

Zdravo, to je drugi dan mojega nenavadnega bloga. Tudi danes bom pisala o stvareh, ki jih včasih raje spregledamo, saj smo preleni, da bi se s tem ubadali. Pa je vredno tega, da nekomu uničimo sanje? Vem in prepričana sem, da smo že vsi kdaj koga postili na cedilu, čeprav so nas takrat najbolj potrebovali. Nismo se ozirali na njihova čustva. Le odkorakali smo mimo, jih ignorirali. Vseeno pa smo vsakič znova presenečeni, ko drugi to delajo nam. Svet okoli nas se podira, ljudje pa le stojijo in gledajo. To počnemo vsi. Nezavedno. Brez sramu. Tudi, če je kdo še tako “čuden”, v sebi skriva zgodbo. In ne moremo ga odsloviti, preden te zgodbe ne preberemo.

Adijo, za zdaj,

Mia

Blog #2

Danes sem se odločila, da vam bom predstavila 5 zanimivosti o Sloveniji, ki jih morda niste vedeli…

Ali ste vedeli…

1. da je slovenski jezik eden najbolj zanimivih jezikov v Evropi in tudi nasploh? Edini med uradnimi jeziki Evropske Unije tudi pozna dvojino, zraven tega pa ima največ narečnih skupin in narečij, glede na število prebivalcev, ki ga uporabljajo, kot svoj materin jezik.

2. da je daleč najuspešnejša slovenska glasbena skupina vseh žanrov in dob narodnozabavna skupina Ansambel bratov Avsenik, ki je prodal kar 31 milijonov plošč, drži pa tudi svetovni rekord v neprekinjenem muziciranju – več kot 300 večerov zapored. Brata Avsenik sta tudi največkrat izvajana evropska skladatelja!

3. da so pri vesoljskih poletih sodelovali že trije Slovenci oziroma dva slovenska ameriška astronavta, dr. Ronald Sega (Šega) in dr. Jerry Linenger, katerima se je Prosinca 2007 pridružila še prva ženska astronavtka slovenskih korenin Suni (ali Sunite) Williams (Zalokar), katera je s seboj v vesolje odnesla slovenske Kranjske klobase, ki ji jih je v ta namen dala njena teta Marija Ana Zalokar Okicki?

4. da so največ znamenitih blejskih kremnih rezin ali »kremšnit« spekli v slaščičarski delavnici Hotela Park na Bledu, in sicer že preko deset milijonov. Izvirni recept mojstra slaščičarja Ištvana Lukačeviča ostaja nespremenjen že od leta 1953.

5. da smo Slovenci eni izmed najbolj enotnih narodov v Sloveniji?

 

To sem jaz

Pozdravljeni, moje ime je Ema in odločila sem se, da bom začela pisati blog, brali boste lahko o različnih stvareh, na primer o raznoraznih zanimivostih in nasvetih,… V prvi objavi pa se bom na kratko opisala.

Moje ime je Ema, sem čisto navadna najstnica, rada hodim na zabave, se družim s prijatelji in sem čisto malo preveč obsedena s tehnologijo (ampak to dandanes ni nič nenavadnega). V družini sem starejša sestra, v šoli sem prav dobra. V družbi prijateljev (ki jih sicer ni veliko) sem neroda, ki se spotakne čez vse in pade, ko stoji pri miru na popolnoma ravnih tleh. Ampak imajo me radi takšno, kakršna sem (vsaj mislim, da je tako). V prostem času se ukvarjam s plesom, natančneje s hip-hopom. Plešem že celo življenje, začela sem pri začetnikih, trenutno pa sem v tekmovalni skupini. Če bi morala samo sebe opisati s tremi besedami, bi te bile: NERODNA, NASMEJANA, POZITIVNA.

Zakaj nerodna? Zato, ker sem.
Zakaj iskrena? Ker je resnica več vredna od laži.
Zakaj pozitivna? Ker se v vsaki stvari najde nekaj dobrega.

To sem jaz in upam, da me boste sprejeli takšno, kakršna sem in z veseljem prebirali moje objave.

Ema

Pot do uspeha malo drugače

Sobota, 12.1.2019

Svet se spreminja. Najprej so bili dinozavri. Za njimi naj bi iz opice nastal človek. Človek se je z leti spreminjal in poselil večino sveta. Potem so bile vojne in vpadi in ljudje so se selili ter se med sabo pomešali. Zdaj pa živimo v dokaj naprednem svetu z elektriko in raznovrstnimi prevoznimi sredstvi. Velja, da so nekateri vredni več, drugi manj. Zavida se denar, zavidajo se všečki na spletnih omrežjih, nekateri zavidajo celo družino ali partnerja,…

V bistvu se zavida uspeh. U. S. P. E. H. Teh pet črk sestavlja besedo, katere pomen je dejstvo, da je nekdo dosegel nekaj, kar si je želel. V bistvu je uspešen vsak človek, ki pride do zastavljenega cilja. Na primer, če bi tekač zadnji prišel na cilj, še ne pomeni, da bi bil poraženec. Če bi presegel svoj osebni rekord, je uspel. Ni važna starost, ni važen spol, saj uspeh ne pride čez noč, nima bližnjic, prav  tako tudi denar po sebi ni uspeh. Potreben je čas, potrebni so ljudje, ki te spodbujajo, potrebna je volja in zaupanje vase.

Naši predniki so bili uspešni v poljedelstvu, ker so vedeli, da drugače ne bodo mogli preživeti. Uspešni so bili tudi izumrli geniji, glasbeniki, igralci, pisatelji in pesniki, ki so verjeli vase in kljub slabim kritikam še naprej delali, kar jih veseli. Ne smemo pozabiti na športnike danes in nekoč. Ti se vsak dan potijo v telovadnicah, odreči se morajo določeni hrani in prostemu času. Ampak če te to veseli, ni težko. Uspešne so tudi nekatere države, saj imajo uspešne prebivalce in vladarje, ki želijo živeti kar se da lepo.

Potem pa nastane problem. Če boš ponovno prebral/a zadnjo poved v mojem uvodu, boš opazil/a, da se ponavlja beseda zavidanje. Vsak človek nekomu nekaj zavida. To pomeni, da želi imeti nekaj, kar ima on. Jaz osebno to opazim v šoli, ko me kdo pohvali oziroma dobim dobro oceno. Čeprav bi se lahko tista oseba potrudila enako kot jaz, se ni in potem grdo gleda mene. Ampak to je del življenja. Začne se z delom v šoli. In nadaljuje do neskončnosti.

Moje mnenje je, da ne obstaja tanka črta uspeha, pa tudi ne prava definicija.

Toplo soboto,

Lia.

Ljubosumje

Petek, 11. 01. 2019

Moja današnja tema je ljubosumje.

Ljubosumje je kot bolezen. Bolezen, ki nas okuži, ko je nekdo boljši od nas. In dragi moji, na žalost je življenje naravnano tako, da je od nas nekdo zmeraj boljši. Nikoli ne bomo najlepši in najpametnejši. Vedno bo nekdo, ki mu ne bomo všeč. In, ironično kot življenje je, je ta nekdo ponavadi oseba, od katere si naklonjenosti najbolj želimo. In začne se ljubosumje do tistih, ki jih ta nekdo opazi in jim naklanja pozornost, ki si jo želimo mi.

Za razliko od drugih napak, o katerih bom debatirala, se mi zdi, da je ljubosumje v življenju do neke mere celo potrebno oziroma z njim ni nič narobe. V zvezah, na primer, je dobro, če smo ljubosumni, če nas partner vara in nam potem morala pove, da v taki situaciji ni več primerno vztrajati. V redu je, če smo ljubosumni toliko, da si po neki osebi zaradi tega jemljemo zgled in nas to motivira za razvijanje svojih sposobnosti in uresničevanju svojih sanj. Ni pa v redu, če smo ljubosumni v preveliki meri, saj je to vse prej kot dobro za nas.

Če se začnemo primerjati z drugimi in smo ljubosumni na njihovo uspešnost, je to definitivno negativna stran ljubosumja. Ljubosumni smo na uspeh, čeprav ne vemo, koliko truda, časa in dela so ti ljudje morali vložiti v določeno stvar, da so v njej uspešni. Nič ne pride kar iz zraka in vsaka oseba, ki je dandanes vplivna ali uspešna, je to z razlogom. Premalo se zavedamo, da je v življenju vse odvisno od nas. Vsak je lahko karkoli želi, če se zato dovolj potrudi in vloži v to dovolj časa. Ljubosumje na tem področju je zato popolnoma nepotrebno.

Če zaključim to s skupno mislijo, bolje si je jemati zgled, kot biti ljubosumen, med tema dvema je tako mala, a tako velika razlika.

Lep vikend,

Ajda

Downhill

Pozdravljeni!

Danes res nisem imel ideje za blog, zato bom v današnjem blogu predstavil šport, s katerim se ukvarjam.

Šport s katerim se ukvarjam je downhill oziroma pravilno po slovensko spust s kolesom, nekateri pa mu rečejo samo spust. Prvo kot prvo, za ta šport sem se odločil, ker je v njem veliko adrenalina, hkrati pa tudi zelo veliko teorije. Preidimo k stvari… Spust je šport, pri katerem se spustiš po temu primerno urejenih poteh, ki so narejena na hribu. Da pa ni tako enostavno, imaš na poti mnoge naravne in umetne ovire. Po navadi so to razne skakalnice, korenine in zelo strmi spusti. Pri spustu so tudi različne kategorije, k katerim pa spadajo tudi posebna kolesa. Vsako leto je tekmovanje v ZDA, kjer tekmujejo najboljši s celega sveta. Tja pridejo že kakšen mesec in si morajo sami postaviti poti. Ker tekmovanje poteka v puščavi, je tam tudi zelo vroče. Tekmovanje prireja Red bull, ki je običajno tudi večini tekmovalcev sponzor. Slovenci imamo tudi evropsko prvakinjo Moniko Hrastnik. Če prav je v Sloveniji še vedno zelo malo kvalitetno urejenih poti, jih je vsako leto več. Spust postaja vse bolj prepoznaven in priljubljen šport. Žal pa je v spustu zelo veliko poškodb, običajno je to ključnica.

To je bilo vse za danes, upam, da vam je bil blog všeč in lepo se imejte do prihodnjič.

David