Za vedno

Nekje sem slišala moža, ki je povedal:
“Ni vstopa, sem zapisal
na vrata svojega srca,
pa se je ljubezen prismejala mimo
in rekla: ”To zame ne velja.” “

Naslednji dan je spet bil tam.
Tisti moder gospod je stal sam
in vprašal me je, če čas imam.
Odšla sva v toplo kavarno,
kjer ni bilo kot zunaj polarno.

Seveda me je zanimalo,
zakaj neki povabil me je na kakav
in vse bolj zanimivo je postajalo.
kolikor je trajalo.

Začel mi je pripovedovati o dekletu,
ki imel ga je najrajši na celem svetu.
Od nje se je naučil, kaj je to ljubezen,
kaj je ta strašna bolezen.

Dejal je: ”Nasmehnila se je
in o vsakdanjih stvareh spregovorila,
nič ni naredila,
pa sem vedel, da ne morem živet’ brez nje.”

“Imela je najlepši nasmeh, najlepše oči
in žarela je kot sonce, ki sveti tudi ponoči.
Bila je lepa kakor travniški cvet,
ki lahko ga gledaš vrsto let.”

“A nekega dne je zaspala. Zaspala je za vedno.
Še zdaj pogrešam jo izredno.”

“Zaradi nje podal sem se v neznano,
zaradi nje sem se spremenil
in veliko dobrih stvari sklenil.
Za njo sem se trudil,
in hvala bogu se z njo tudi oženil.”

“Upam, da vedela je,
Da za njo naredil bi prav vse,
Da do konca mojih dni,
V srcu za njo ljubezen živi.“

Ko končal je, mi je šlo malce na jok,
toda zdaj le vem vzrok,
zakaj ima ta gospod tako vesele oči,
zakaj ga nič od ljubezni ne loči.

Zdaj vem, da je ljubezen podobna oblaku,
ki sonce prekrije v enem koraku,
čeprav dotakniti se ga ne moreš,
začutiš dež in veš,
kako bo po vročem dnevu razveselil cvetlice in zelenice.
Tudi ljubezni dotakniti ne moreš se,
pa vendar veš, da tukaj je.

Lia Horvat Zupančič, 8.a

Kulturni dan: Sen kresne noči

V petek, 23. novembra, smo učenci od 6. do 9. razreda naše šole odšli na II. gimnazijo z namenom, da si ogledamo muzikal Sen Kresne noči. Ker se je predstava predvajala izključno ob 18. uri, je pouk potekal popoldne.

Ko smo prispeli na gimnazijo, smo od ravnatelja dobili prijetno povabilo v jedilnico. Tam smo se okrepčali z malico iz šole. Hitro zatem je ura odbila šest. Odšli smo v amfiteater.

V muziklu se premožen diktator Tezej pripravlja na poroko s Hipolito, kraljico še zadnjega domorodskega ljudstva ob izlivu reke Amazonke. Težave z ljubeznijo pa imajo še trije mladostniki. Hermija je zaljubljena v Lisandra, Helena pa v Demetrija. Nenadoma se Demetrij ogreje za Hermijo, predvsem zaradi njenega nesramno bogatega očeta, mafijskega šefa Egeja, ki Demetrija naravnost obožuje. Egej hčerko sili v poroko. Hermija in Lisander se odločita za beg, Helena pa njun načrt izda Demetriju. Istočasno se prepir zaneti tudi v vilinskem kraljestvu, kjer se kralj Oberon in kraljica Titanija prepirata zaradi Oberonovega skoka čez plot in njegovega nezakonskega sina. Po spletu Oberonovih čarobnih posredovanj se v tropskem deževnem gozdu, kjer se pobeglim zaljubljencem in vilinski kraljici pridružijo še amaterski igralci, ki pripravljajo poročni program, na kresno noč zgodi prava ljubezenska zmešnjava. Na koncu se vse uredi. Mladostniki so poparčkani, kot je treba, Titanija in Oberon se pobotata, Tezej pa s pomočjo magije spremeni diktatorjevo mišljenje.

Rezultat iskanja slik za sen kresne noči

Predstava je bila zelo zanimiva. Zabavno pa je bilo tudi to, da je vse potekalo v angleščini. Všeč mi je bilo, da so bile v predstavo vključene znane pesmi, da smo lahko prepevali ob njih, pa tudi to, da so bile v vsaki sceni prisotne izvirne koreografije, ki so muzikal še bolj popestrile.

Ajda Rojko, 8.a

Tradicionalni slovenski zajtrk v 8.a

Vsak tretji petek v novembru je Dan slovenske hrane. To je dan, ko je poudarek zajtrka na lokalni, domači hrani. Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk pa nas, učence, po šolah ter vrtcih opominja, kako pomembno je jesti zajtrk.

Tako kot vsako leto do zdaj smo dan začeli v jedilnici. Na mizah so nas že čakali mleko, med, maslo, kruh ter jabolka. Preden smo začeli jesti, sta nam dober tek zaželela ravnatelj in organizatorka šolske prehrane. Po končanem obroku smo se odpravili vsak v svoj razred. Naš razred je najprej igral, risali smo pregovore, z zaprtimi očmi narisali zdrav zajtrk po navodilih sošolca, … Pogovarjali smo se o zdravi prehrani ter sadjarstvu. Ko je ura odbila 9.05, smo odšli po malico, nato pa krenili na pot. Do sadjarstva Vogrin nas je spremljal 8.b, potem pa so odšli naprej. Gospa nas je ob prihodu prisrčno pozdravila in nam povedala nekaj o njihovem delu. S sinom sta nam pokazala hladilnico, v kateri hranijo jabolka. Odgovorila sta na vsa naša vprašanja ter nas povabila na jabolka in sok. Ugotavljali smo, katere vrste je katero jabolko, a nam ni šlo preveč dobro. Fantje so se malce igrali s psom, dekleta pa smo večino časa klepetala ter z učiteljico Majo božale muco Mimi. Na koncu smo se zahvalili za njihov čas ter jim podarili majhno darilo v zameno. Krenili smo nazaj proti šoli. Ker nam je ostala še ena ura, smo si izmislili jedilnik glede na naše kalorije. Tako se je naš dan zdrave prehrane tudi končal.

In kot pravi star rek: “Najprej jejmo, potem pa naredimo vse drugo.”

Lia Horvat Zupančič, 8.a

Anketa: Ogledalo naših učencev

To vprašanje smo izbrale zato, ker menimo, da v naši šoli primankuje prijateljskega odnosa in prevladuje nasilje. Zato smo želele mlajšo generacijo spodbuditi k prijateljskemu odnosu. Anketirale smo učence, ki so to želeli, iz 1., 2. in 3. razreda. 

Kaj ti pomeni beseda prijateljstvo?

1. razred- 

Jurij – Da te ima nekdo rad.

2. razred-

Eva – Da se imamo radi, da smo prijazni in da se s to osebo dobro razumemo.

Tina – Da se imamo radi in si med seboj pomagamo.

Katja – Da smo prijazni. Pravi prijatelj je tisti, ki mi pomaga.

3. razred- 

Zala – Da si s prijateljem prijazen, nesebičen in pogumen.

Alja: Si pomagaš, pogovarjaš in se skupaj igraš.

Tian: Da se igraš, družiš in posojaš stvari.

Aljaž: Da se z njim igraš, ga spoštuješ in da skupaj riševa.

Kevin: Pravi prijatelj mora znati pomagati in biti prijazen.

Vid: Da si posojamo stvari.

Jan: Da se družimo, pomagamo in da se imamo radi.

Almir: Da imam prijatelja rad in se z njim igram.

Tian: Da si z nekom prijazen in se z njim družim in da pravega prijatelja ne jezim.

Hvala vsem, ki so sodelovali in so bili pripravljeni podati svoje mnenje v tej anketi. Upamo, da ima vsak od njih svojega pravega prijatelja, kateremu lahko zaupa vse svoje najbolj skrite skrivnosti.

Alina Barbarič, 7.a, Lara Klemenčič, 8.a in Karolina Pernek, 8.b

Anketa: Enaki, a drugačnega mnenja

V nekaterih državah je obvezno nositi šolske uniforme. Dekleta morajo nositi krila enake barve, fantje pa hlače ter srajce. Učence naše šole smo anketirale kaj si mislijo o uniformah.

Kaj meniš o šolskih uniformah?

3.razred
Zala: Všeč so mi.
Jan: Imel bi uniforme, ker bi zgledali vsi enaki.
Alja: Imela bi jih zato, da se ne bi drugi norčevali, kako smo oblečeni. Ampak po drugi strani pa jih ne bi imela, ker ima vsak svoj stil oblačenja.
Almir: Imel bi jih zato, da zjutraj ne bi porabil veliko časa za iskanje oblačil.
Elena: Lahko bi jih imeli zato, da ne bi porabili veliko denarja.
Lana: Ni mi všeč, ker bi bili vsi enaki.

5.razred
Mojca: Imela bi jih, ker so mi všeč.
Špela, Anita, Alina, Lana: Ne bi jih imele, ker bi bili smešni.
Luka in Taj: Imela bi jih.

7.razred
Katja: Niti podrazno, ne mislim nositi krila.
Alina: Ne, ker se ne moreš izražati.
Gal: Ne, ker nočem biti kot drugi.
Sara: Ne, ker bi se težko prepoznali in bi še mogli plačati za njih.
Nika: Ne, ker so brezvezne in grde.
Alina: Bilo bi čudno in brezveze.

9.razred
Žana in Urša: Po eni strani bi bilo v redu, ker ne bi bilo razlik med nami, ker si nekateri ne morejo privoščiti toliko stvari. Po drugi strani pa ne, ker ima vsak svoj stil
Erik: Ja, da se ne bi norčevali. Nekateri nosijo Adidas, drugi Nike in tako ne bi delali velikih razlik med sabo.
Alen: Ne vem, vseeno mi je če jih imamo ali pa ne.

Zahvaljujemo se vsem, ki so si za nas vzeli tisto minuto časa in nam odgovorili na vprašanje.

Tia Heler, Valentina Stevanovič, Lia Horvat Zupančič, 8.a in Zara Šauperl, 7.a

Intervju z modno oblikovalko Tejo Jeglič

Intervju sem opravila z modno oblikovalko Tejo Jeglič, ki Slovenijo navdušuje z modnimi unikati. Navdih za svoje kreacije dobi iz raznih barv in vzorcev, ki so se ji vtisnili v spomin. Pravi, da bi njene izdelke opisala s tremi besedami in sicer z drzni, geometrijski in unikatni.

1. Ali ste še že v osnovni šoli zanimali za modo?

Za modo sem se zanimala že pred osnovno šolo, lahko bi rekla že v vrtcu, saj sem mini oblekice in dodatke sestavljala za punčke in barbike.

2. Kateri predmet vam je bil najljubši in zakaj prav ta?

Najbolj sem se povezala s predmetom likovne umetnosti, saj sem pri tej uri lahko izlila na list papirja vse moje želje, sanje, ideje, strahove…

3. Kateri je vaš najljubši spomin iz šolskih klopi?

Najbolj so mi v spominu ostale družabne igre. Zadolžena sem bila, da ustvarim plesno točno za šolsko predstavo. Bila sem kot učiteljica, popravljala napake, določila ure treningov, … Rezultat pa je bil uspešno opravljen nastop in ,seveda, da smo se vsi pri tem zelo zabavali.

4. Kakšen tip učenke ste bili? Ste bili priljubljeni med sošolci?

Prvi razredi osnovne šole so bili preprosti, vsi smo se razumeli in vsi smo bili »priljubljeni«. Nato pa smo se z družino preselili v drugo mesto. V začetku sem bila kot mali tujec, ampak so me hitro sprejeli in dobila sem prijateljice, ki me še danes spremljajo.

5. Kdo je bil vaš idol v osnovni šoli?

Najbolj sem bila navdušena nad skupinami Tick Tack Toe, Destiny’s Child, zaradi unikatnega stila, čudovitih oseb in glasu.

6. Zakaj ste se navdušili prav za torbicami?

Nikoli nisem pričakovala, da bom kdaj izdelovala prav torbice, saj sem vedno bolj strmela k oblačilom. Pot me je zanesla tja čisto slučajno, ko sem za prijateljico izdelala nahrbtnik za rojstni dan. Tako se je zgodba potem nadaljevala.

7. Kateri vaš dizajn je vam najbolj všeč?

Težko se odločim samo za enega, saj sem z vsakim novim materialom ali idejo bolj navdušena. Sem pa pristaš manjših torbic.

8. Zakaj mislite, da so vaši artikli tako popularni med Slovenci?

Punce v Sloveniji dajo veliko pozornosti na ročna dela oz. unikate. Zato je zadnja leta to zelo popularno. Všeč so jim tudi same mešanice materialov in linij, saj je praktično v eni torbici več barv, ki pa dejansko pašejo med seboj. Posledično pa lahko kombiniramo na veliko kosov oblačil.

9. Katera torbica se najbolj prodaja in zakaj?

Trenutni najbolj popularni kos je torbica Belt bag, saj jo lahko nosimo na več različnih načinov. Lahko smo oblečeni elegantno, športno ali »casual« in bo ta torbica odlična kombinacija za vse možnosti.

10.Kdo je oseba po kateri se zgledujete in zakaj ravno ta?

Kar se tiče mode me navdihuje Victoria Beckham, zaradi vrhunskega stila, saj je preprosta, elegantna in drzna.

Alina Barbarič, 7. a

Intervju s Tejo Perjet

Če imaš na izbiro intervjuvati kogarkoli, je malce težko izbrati samo eno osebo. Na koncu sem se le odločila za Tejo Perjet, trenutno najbolj poznano po videih na YouTubu.

1. Kakšni so vaši spomini na šolske dni? Ste radi hodili v šolo?
Kar dobri. Nisem ravno oboževala šole oz. učenja, niti mi ni bila muka hodit v šolo.

2. Kakšne ocene ste imeli?
Bila sem odlična.

3. Se spomnite kakšne zanimive anekdote iz teh dni?
Svaljki za kosilo. Oboževala sem jih in vedno sem šla še trikrat po njih. Še ko sem že hodila na faks, sem šla dostikrat na kosilo v osnovno šolo, ko so bili za kosilo svaljki in sem tako pri dvajsetih jedla z otroki.😉

4. Kateri predmet vam je bil najljubši? Vam pri katerem ni šlo?
Najljubši angleščina. Fizike nisem marala, ampak mi je šla, saj me je oči doma učil, ker je strojni inženir in nisem smela nikoli popuščati.😉

5. Šole niste obiskovali tako dolgo nazaj. Se spomnite, kaj je bilo v tistih časih za vašo šolo moderno?
Je pa že kar 25 let od tega. Najbolj moderno je bilo, da smo sedeli na hodniku pred razredi in se drsali s copati. Pa zelo »cool« je bilo, ko smo dobili šolski radio in se je med odmori vrtela glasba.

6. Kot vemo, ste mama trem otrokom. Želite, da bodo tako uspešni, kot ste vi?
Dvema. Taj ni moj sin. Za svoje otroke in tudi Taja, seveda, si želim samo to, da bodo srečni. Zame je uspeh sreča in ga ne merim z učenjem in ocenami.

7. Vsi smo imeli kot otroci neko skrito željo, kaj si želimo postati. Se še spomnite, kaj ste si želeli vi?
Želela sem postati manekenka ali igralka.

8. Skupaj s partnerjem, COOL fotrom, imate YouTube kanal. Kako ste prišli na to idejo?
Kanal je ustvaril Jani in ga uporabljal kot platformo za vloge. Jaz pa sem začela s svojimi videi nekoliko kasneje in predvsem zato, ker sem na instagramu dobila veliko vprašanj in prošenj, naj povem kaj več o sebi in mojem pogledu na svet. Začutila sem, da imam kot influencerka moč pomagati oz. usmerjati ljudi, da me ljudje radi gledajo in spremljajo ter jim nekako lepšam vsakdan, kar pa mene izredno osrečuje.

9. Vam je kateri video posebej pri srcu?
Meni so pri srcu vsi naši videi, ker so v njih spomini, preteklost in stvari, ki bi jih v prihodnosti vsekakor pozabila. Tako pa se bodo ohranili večno.

10. Kako ste se počutili, ko ste prvič stopili pred kamero? In kakšen je bil vaš občutek, ko ste video objavili?
S kamero sem se jaz že velikokrat srečala, saj sem v najstniških letih igrala v oddajah, reklamah in nastopila na več prireditvah. Tako, da s tem nimam nikakršnih težav. Vajena sem se gledati in po objavi videa je bil občutek dober, saj vem, da je to moje poslanstvo.

11. Katera Janijeva lastnost vam je najbolj všeč in katera ne?
Pri Janiju mi je najbolj všeč požrtvovalnost, torej da je za nas vedno pripravljen storiti vse. Najbolj me moti pa njegova raztresenost in flegmatičnost.

12. Kako to, da ste se udeležili Gostilna išče šefa?
Gostilne sem se udeležila, ker sem se v svojem življenju počutila ujeto in sem rabila spremembo. Bila sem nezadovoljna na vseh področjih in gostilna je predstavljala nekaj novega, neznanega, neko rešitev. Je pa hrana tudi moja največja strast tako da je bila logična odločitev.

13. Je sodelovanje pri oddaji zelo vplivala na vaše življenje?
Seveda. Po oddaji se je začelo novo poglavje. Spoznala sem ljubezen svojega življenja, odprla svoje podjetje, si ustvarila družino… Po oddaji sem na novo zaživela.

14. Kaj, menite, bi počeli sedaj, če ne bi se udeležili Gostilne išče šefa?
Po vsej verjetnosti bi stagnirala in ostala v coni udobja kljub temu, da ne bi bila srečna (služba, partner, rutina).

15. Na instagramu pa tudi med vašimi videi ste vedno nasmejani ter pozitivni, vsem želite le najboljše. Kje dobite toliko energije ter spodbude, da vsakodnevno delite to dobro voljo med nas? Imate kakšno misel, ki je značilna za vas?
Energijo črpam iz življenja in moje družine. Sem izredno srečna, da imam ob sebi človeka, ki ga ljubim najbolj na svetu in otroke ki so moje vse. S svojim odnosom vračam življenju, da me je pripeljalo do te točke.

16. Katere lastnosti imate pri ljudeh najrajši, jih najprej opazite?
Najprej opazim nasmeh in energijo. Rada imam zanimive in drugačne ljudi, ki izstopajo in so ponosni na to, kar so.

17. Kaj vas veseli zraven družine in snemanja videov?
Hrana, filmi, glasba, narava.

18. Če bi lahko na osamljen otok lahko vzeli le eno stvar, kaj bi to bilo?
Družino.

19. Kateri je vaš najljubši letni čas in zakaj?
Pomlad. Vse se prebuja, vse cveti. Ni prevroče in odvržejo se tiste odvečne obleke.

20. Katera je vaša najljubša knjiga?
Alkimist avtorja Paola Coelha..

21. Kako se počutite kot bolj prepoznavna Slovenka?
Dejansko nase ne gledam kot na prepoznavno. Sem ženska, mamica in pač nekdo, ki rad pomaga.

22. Kaj je bil oz. je vaš največji cilj v življenju?
Moj največji cilj v življenju je biti dober starš in vzgojiti svoje otroke v vzorne odrasle ob ljubezni in razumevanju. Cilj je srečna družina.

23. Želite kaj sporočiti vsem, ki bodo intervju prebrali?
Naj se imajo radi, spoštujejo sočloveka in z dobrimi dejanji pomagajo pomoči potrebnim.

Zahvaljujem se Teji, ki si je zame vzela čas ter mi izdala kar nekaj zanimivosti njenega življenja.

Lia Horvat Zupančič, 8.a

Intervju z Marcosom Tavaresem

Že od malega se zanimam za nogomet. Ko smo izvedli, da si lahko za intervju izberemo kogarkoli, sem bila zelo vesela in si izbrala Marcosa Tavaresa, ker je moj najljubši igralec in moj vzornik.

1. Vemo, da niste iz Slovenije. Od kod prihajate?

Prihajam iz Brazilije. Natančneje na jugu iz mesta Porto Alegre blizu Argentine.

2. Kako je potekalo vaše šolanje?

Naredil sem osnovno šolo, srednjo šolo in teološko fakulteto.

3. Zakaj ste prišli živet v Slovenijo?

Zaradi nogometa. (Smeh)

4. Ali ste se že od malega zanimali za nogomet?

Moje sanje so bile, da igram nogomet na visokem nivoju in sem zelo vesel, da lahko sanje uresničim tu, v Mariboru.

5. Kaj bi bili po poklicu, če ne bi bili nogometaš?

Ne vem. (Smeh) Mogoče pastir in vodja evangeličanske cerkve.

6. Koliko let že trenirate nogomet?

Ko sem bil star 9 let, sem začel z nogometom. Danes imam že 34 let in se z nogometom ukvarjam 25 let.

7. Koliko let pa trenirate pri NK Mariboru?

Januarja bo 11 let.

Pomočnik sekretarja doda: In še bo najmanj 10 let tu. (Smeh)

8. Kako dolgo ste že kapetan pri Nk Mariboru?

Okoli 9 let.

9. Koliko krat na teden imate treninge?

Vsak dan. (Smeh)

10. Kakšne so že bile vaše poškodbe pri nogometu?

Hvala bogu nisem imel dosti poškodb. En teden brez tekem, največ 1 mesec, nisem pa še imel nobenih operacij.

11. Imate prijatelje v drugih klubih? Ali še imate stike s katerimi od Vaših bivših soigralcev?

Ja, imam dosti prijateljev. Aleš Mejač in Armin Bačinovič sta moja soseda.

12. Kako se počutite kot najboljši strelec Prve lige?

Super se počutim. To je zelo pomembno za mene in mojo kariero. Ko sem prišel v Maribor, nisem vedel, da bom najboljši strelec v zgodovini kluba in lige. Zelo sem vesel.

13. Kakšen je občutek igrati v Ligi prvakov?

Liga prvakov je za mene najboljša liga na svetu in tam igrajo samo najboljši. Težko je predstaviti ta občutek najljepše stvari v nogometu.

14. Kako lahko usklajujte nogomet z družino?

Imam ženo, 5 otrok in tako je pri nas doma dosti ljudi ter tako tudi veselja. V nogometu je veliko karanten in tekem v tujini. Žena in otroci razumejo, da je to moje delo in moram biti 100 odstotno skoncentriran na nogomet, da lahko pomagam s plačo.

15. Kakšni so Vaši načrti za prihodnost?

Ohhhh. Tu bomo živeli.(smeh) Delal bom v klubu, v Mariboru pa imamo tudi evangeličansko cerkev.

16. Imate kakšno sporočilo za naše bralce?

Nikoli ne smemo obupati in ni predaje. Mi dosegamo sanje s tem, da ko delamo, delamo s sto procenti.

Marcusu Tavaresu se iskreno zahvaljujem, da si je vzel čas za intervju in mu želim uspešno kariero še naprej.

Lara Klemenčič, 8. a

Anketa: Sprašujemo in raziskujemo

Naše mnenje in pogled na svet se skozi čas, ne glede na vse, spreminja. Ni nujno, da so spremembe drastične, a manjše razlike so pri vsakem posamezniku vidne. To je bil tudi cilj naše ankete. Hoteli smo dokazati to razliko v razmišljanju med odraslimi in otroci s pomočjo dveh vprašanj.

1. Kdo Vam je vzornik v življenju in zakaj ravno on/ona?

Klara, 8.razred: Moj vzornik je že od nekdaj Luka Zahovič. Všeč mi je, ker dobro igra nogomet.

Vanesa, 8. razred: Moj vzornik je Mark Tuan. Všeč mi je njegovo obnašanje in to, da dobro poje.

Tia, 8. razred: Zgledujem se po Shawnu Mendesu. Njegove pesmi imajo odlična besedila in zelo dobro poje. Všeč mi je tudi njegova samozavest.

Lara, 8. razred: Moj vzornik je Marcos Tavares, ker je prijazen, dobrodelen in super kapetan NK Maribora.

Učiteljica Natalija: Moji vzorniki se skozi leta zelo spreminjajo. Skozi življenje me navdihujejo razni ljudje. Trenutno pa je to igralec Janez Škof. Razlog, da je moj vzornik, je njegovo dobro igranje, predvsem pa to, da opozarja na pomanjkljivosti v družbi.

2. Kakšno je vaše mnenje o učiteljih, o njihovem delu? / Kaj ste si mislili o učiteljih, ko ste še sami hodili v šolo?

Timotej, 9. razred: Ni mi všeč, da nekateri učitelji ne zanjo razložiti snovi.

Anej, 9. razred: Zdi se mi, da imajo nekateri učitelji dosti bolj naporno delo kot drugi.

Lia, 8. razred: Menim, da je vsak učitelj po sebi poseben. V dobrem smislu besede. Vsi imajo svoje metode učenja in vsak po svoje se trudi, da bi nam snov kar se da dobro razložil. Mislim, da so učitelji na naši šoli najboljši.

Učitelj Branko: Vedno sem na učitelje gledal s spoštovanjem, saj sem vedel, da jim ni lahko.

Učiteljica Valentina: Učitelje sem si vedno predstavljala kot ljudi, ki ogromno vedo.

Po izvedbi ankete smo opazili, da so mnenja o določenih stvareh med posamezniki zelo različna. Ne le med odraslimi in otroci, temveč tudi med sovrstniki. A s tem ni nič narobe. Kdo bi vendar hotel živeti v monotonem svetu kjer bi bila mišljenja vseh ljudi popolnoma enaka?

Ajda Rojko, 8.a, Ema Bračko, 8.b in David Ferčec, 9.a

Prezračimo omare

V četrtek 25.10 2018, smo se ob 17. uri učenci in učitelji zbrali v večnamenskem prostoru ter pripravili mize in oblačila za izmenjavo. Vse se je začelo s tem, da smo učenci prinesli vreče polnih oblačil iz kabinetov ter jih razporedili po selekcijah deklice, dečki, ženske, moški, otroci, knjige, igrače in dodatki. Ko smo končali, so v šolo že prišli prvi obiskovalci za izmenjavo. Starši in otroci so si ogledali oblačila in izbrali, katere so hoteli. Te so lahko odnesli domov popolnoma zastonj. Na koncu dneva nam je ostalo veliko oblačil, katere smo pospravili v škatle in dali v knjižnico. Oblačila, ki so ostala, so učiteljice odnesle v dobrodelne namene, da jih lahko vzamejo tudi otroci, ki si popolnoma novih oblačil ne morejo privoščiti. Ob koncu dneva smo se še posladkali in nasmejali.

  Melanie Žlahtič, 8.b