Športni dan

V četrtek, 20. 9. 2018,je potekal prvi šolski športni dan. Udeležili smo se ga vsi učenci predmetne stopnje.

Tekli smo kros na 900 metrov, igrali razne igre in predstavitev ameriškega nogometa. Pojedli smo malico, se razgibali in se pripravili na nadaljne delo. Sedmi razredje smo si najprej ogledali in preizkusili v ameriškem nogometu. Razdelili so nas v štiri skupine. V prvi skupini so nas učili ujemanje žoge, v drugi kako pravilno igrati, v tretji smo zadevali prečko gola in v četrti smo se zaletavali v blazine. Kasneje so se fantjepreizkusili v krosu, v katerem je zmagal Gal Namestnik, potem smo pa bila na vrsti dekleta. Pri nas je zmagala Manca Grjura. Kasneje smo dekleta igrale med dvema ognjema, fantje pa nogomet.

Dan se je bližal koncu in mi smo zelo utrujeni odšli domov.

Zara Šauperl in Alina Barbarič, 7. a

Bralni maraton

V ponedeljek, 17.9.2018, je na Trgu svobode v Mariboru potekal 16. bralni maraton, ki ga vodi Zveza prijateljev mladine.

Prvi šolski dan sva z Ajdo dobili list, na vrhu katerega je pisalo Bralni maraton. Seveda sva za to slišali prvič. Med branjem obvestila sva se ustavili pri besedi Potujmo v svet branja. Takšen je bil naslov letošnjega bralnega maratona, ki so ga pripravili v okviru Evropskega tedna mobilnosti. Večina ljudi, predvsem mladine, ne bere več veliko knjig in s tem so želeli mlade ustvarjalce spodbuditi, da skozi lastno poezijo ali pa poezijo drugih avtorjev izrazijo svoje misli, želje in pričakovanja. Tako sva z Ajdo napisali pesem z naslovom Nova zgodba.

Ob tričetrt na devet smo se knjižničarka Andrejka, Karolina ter Ajda in jaz odpravile na pot proti Mariboru. Karolina ni sodelovala pri bralnem maratonu, temveč je bila zasebna fotografinja naše šole. Prva stvar, ki nam je povzročila največ težav, je bilo iskanje parkirnega mesta. A imele smo veliko srečo. Zasedle smo zadnji prostor. Pot od parkirišča pa do Trga svobode ni bila dolga, prehoditi smo morale le prehod za pešce ter dve ulici. Knjižničarka nas je prijavila in nato smo imele še pol ure časa do začetka. Z Ajdo in Karolino smo si ogledale stojnice ter odigrale nekaj iger. Skupaj smo odšle pogledat tudi razstavo o Ivanu Cankarju, ki je postavljena pred Prvo gimnazijo.

Ravno pred uvodnim govorom smo si poiskale prostor za sedenje. Nastopajoči smo bili razdeljeni po sklopih. Osnovnošolci smo bili pomešani v prvih petih sklopih, na koncu pa so nam pesmi predstavili še srednješolci. Med celotnim programom so se nam pridružili razni častni gostje, ki so nam povedali nekaj zanimivosti o bralni znački. Podelili so tudi priznanje, gospe Klavž Dolinar. Mi, nastopajoči, pa nismo dobili priznanj, temveč nekaj veliko boljšega. Knjige.

Po končani prireditvi nas je knjižničarka odpeljala še na zaslužen sladoled, nato pa smo krenile nazaj proti šoli. Z obiskom bralnega maratonom smo tako otvorile začetek bralne značke na naši šoli, čeprav so nekateri, vključno z mano, že končali. 🙂

Za zaključek pa še ta misel: Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig osvetljuje glavo.

Lia Horvat Zupančič, 8.a

Počitnice na otoku

Ob zaključku pouka smo se z družino odpravili na počitnice. Odšli smo na Tenerife, ki je otok v Atlanskem oceanu in spada k Španiji.

Petek, 6.7.2018

Zgodaj zjutraj smo se zbudili in z avtom odpravili v Italijo na letališče v Benetkah. Na poti smo videli sončni vzhod in prečudovito slovensko obalo, na koncu naše poti pa še s soncem obsijane Benetke. Prispeli smo na letališče, kjer smo stopili po vozovnice in odšli na letalo. Z bratom sva si hitro poiskala svoj sedež. Pred nami je bila dolga in “visoka” vožnja. Ko smo vzleteli, smo še enkrat zaokrožili nad Benetkami. Na poti smo lahko videli: italijanski škorenj, obale Sredozemskega morja, Gibraltarska vrata, veliko puščavo Saharo in na koncu še naš cilj – Tenerife. Letališče je bilo veliko večje kot v Benetkah, zato so nas iz ene strani na drugo morali prepeljati z avtobusom. Z avtom, ki smo si ga najeli, smo se peljali do kraja Palm – Mar, kjer smo stanovali še naslednjih 10 dni. Zvečer smo se odpeljali do zelo znanega mesta Los – Christianosa. Videli smo vodomet, ki se je gibal po glasbi. Seveda smo se ustavili tudi na plaži, kjer smo se prvič dotaknili Atlantskega oceana.

Sobota, 7.7.2018

Naslednji dan smo se zbudili v dokaj oblačno jutro. Odpravili smo se na sprehod do obale. Na poti smo videli veliko palm, zato ni čudno, da je kraj dobil ime Palm-mar. Uličice so bile široke in hiše so gradili čisto blizu skal. Na plaži sem seveda pomočila noge v ocean, ki je bil kljub hladnemu jutru, kar precej topel.  Po zajtrku smo se odpravili na bazen pod našim apartmajem. Tam smo se igrali petelinčka. Popoldne smo se odpravili na plažo v Los – Christianos. Bila je dolga skoraj toliko kot Duplek. Tam smo se skopali in se še malo razgledali po trgovinah ter odšli v apartma.

Nedelja, 8.7.2018

Zjutraj smo se zbudili zelo hitro, saj smo imeli dan za obisk S. Tenerifov. Najprej smo si odšli v kraj Garachico. Tam smo si ogledali naravne vodne bazenčke, ki jih je najprej naredila lava, kasneje pa zalila voda. Videli smo tudi tudi trgovino, v kateri so prodajali folklorne noše. Po kosilu smo nazaj grede skočili še v kraj Masca. Prevoziti smo morali še visok hrib. Na vrhu je bil res prečudovit razgled na okolico. Ko smo prispeli in stopili iz avtomobila, je bilo precej vroče. Termometer je pokazal celo 35 stopinj celzija. Pogledali smo si lep majhen trg, v sredini pa je stalo visoko in zelo debelo drevo. Odpravili smo se po poti, kjer smo videli veliko malih kuščarjev. Pot, ki je vodila do morja, je bila žal zaprta, zato smo se odpravili nazaj proti avtu.  Ko smo se peljali do Palm-mara, smo se ustavili še na plaži, kjer smo se ohladili. Za nami je bil še en lep dan na Tenerifih.

Ponedeljek, 9.7.2018

Zjutraj smo pozajtrkovali in odšli na bazen. Kasneje smo se igrali igre in se zabavali na prijetnem Tenerifskem soncu. Popoldne smo odšli na izlet v kraj Las Galletas. Že ko smo se vozili, smo se ustavili na razgledni točki. Tam smo videli velik in zelo lep klif. Na tabli je pisalo, da je Masca, tukaj za tem klifom. Pripeljali smo se v pristanišče, kjer je bilo veliko malih čolnov in ladij. Na poti do plaže smo videli veliko različnih kaktusov. Plaža je bila zelo blizu klifa. Zvečer smo utrujeni zaspali.

Torek, 10.7.2018

Danes je dan, ki je bil rezerviran za obisk največjega vodnega parka na svetu. Prispeli smo do Siam – parka. Na začetku smo videli velike male morske leve. Hodili smo po poti, ob kateri smo že lahko videli velike in dolge tobogane. Brisače smo naložili na umetni plaži. Odpravili smo se na tobogane. Odšli smo na tobogan, v katerem je izgledalo, kot da smo v discu, saj so okoli nas švigale luči.  Odšli smo tudi na bazen pri umetni plaži, kjer so vključili tudi valove.  Bilo je zelo zabavno, saj nas je malo tudi premetavalo. Ko ni bilo več tako močnega sonca, smo se odšli spočit tudi na “reko” My-tie. Na tej reki so imeli tudi mali tobogan, ki je tekel pod akvarijem. Videla sem morske pse in veliko malih ribic. Preden so vodni park zaprli, smo še enkrat odšli na valove. Poslikali smo se še in odšli proti apartmaju. Ta dan mi je bil zelo všeč, saj je bil poln adrenalina in uživanja.

Sreda, 11.7.2018

Zjutraj smo odšli na bazen. Tam smo uživali, saj smo bili utrujeni še od prejšnega dne. Igrali smo se igre. Po kosilu smo se kopali na plaži Fanabe. Bili so zelo visoki valovi, skoraj takšni kot prejšnji dan v Siam – parku. Naredili smo tudi par zelo dobrih fotografij. Izvedeli smo, da je zvečer polfinale v nogometu, zato smo se odpravili domov. Ker nam v apartmaju ni delala televizija, smo odšli v lokal, kjer smo navijali za Hrvaško. Tekma je bila napeta in razburljiva. Še sreča, da je zmagala Hrvaška. Zvečer smo odšli hito v posteljo, saj smo že komaj čakali naslednji dan.

Četrtek, 12.7.2018

Odpravili smo se v Loropark. To pa je drugi največji živalski park na svetu. Že ko smo vstopili, smo videli gorile in različne vrste papig. Pot nas je vodila mimo Loro-šova. V tem šovu so nastopale papige. Zelo je bilo zanimivo, ko je papiga igrala tri v vrsto in ko so letale nad našimi glavami ter zvonile z zvončkom. Videli smo še flaminge, surikato in tri leve. Ogledali smo si orkin šov. V njem je nastopalo kar šest ork. Povedali so, da je ena orka tudi gluha in ji morajo zato dajati svetlobne signale. Orke so bile zelo zanimive. Ena je celo zamahnila s plavutko in poškropila tribuno. Kasneje smo videli še želve, ki so velike skoraj en meter. Videli smo tudi bele rise. Svoj šov so imeli tudi delfini. Zelo so nas nasmejali. Skakali so do višine 20 metrov in pokazali različne akrobacije v vodi in nad njo. Ugotovili smo tudi, da so delfini zelo sočutni in pametni. Čisto blizu smo si ogledali tudi šov z morskimi levi. En se je že pred šovom spuščal po toboganu in nato so mu vsi ploskali.  Levi so znali plesati in skakati čez hula hop obroč, zato so nas očarali. Na trenutke si jih lahko skoraj zamenjal za ljudi. Odšli smo tudi v deželo porcelana. Ker je Loroparkov simbol papiga, so v tej deželi imeli zelo veliko različnih papig iz porcelana. Imeli so tudi akvarij, v katerem smo videli kako pisane so lahko alge, če živijo v čisti vodi. Nad nami je plaval tudi morski pes, morski list in veliko barvnih rib. Zelo mi je bil všeč tudi morski konjiček. Pot nas je vodila do živalske bolnišnice, v kateri poskrbijo, da se ptice in druge živali, ki so redke, razmnožujejo, da bodo še dolgo in srečno živele vrsto let. Ptiči imajo v tej bolnišnici tudi jaslice in kasneje tudi vrtec, kjer jih navadijo živeti z drugimi pticami iste ali drugačne vrste. Na koncu smo bili srečni in veseli, da smo videli tale park, saj je zelo zanimiv, zabaven, hkrati pa tudi poučen.

Petek,  13.7.2018

Odpravili smo se na bazen. Tam smo uživali. Brali smo knjige.  Kasneje smo si pripravili okusno kosilo. Pogledali smo si film Hitri in drzni. Zvečer smo se odpravili v mesto Los Christianos. Ogledali smo si drevored ob blaži. Videli smo tudi peščeno mesto iz peska. Na sprehodu smo videli tudi sončni zahod, ki je bil zelo lep. Naročili smo si še sladoled in se sprehodili. Kasneje smo odšli domov.

Sobota, 14.7.2018

Zjutraj smo se zbudili, pojedli zajtrk in se odpravili na vulkan El-Teide. Vozili smo se zelo dolgo. Prišli smo do razgledne točke, kjer se je že lepo videl vulkan. Našli smo tudi kamine in ostanke lave. Vozili smo se naprej. Pod vulkanom smo se še enkrat ustavili. Prebrali smo, da je tukaj zelo podobno kot na Marsu, zato je ta kraj še poseben pomemben za raziskovanje življenja v Vesolju. Ta pokrajina je zelo zanimiva, tudi zato, ker je na začetku črno, potem zeleno in na koncu celo puščava. Popoldne smo se odpravili nazaj v dolino. Kopali smo se na plaži Fanabe. Nazaj grede smo kupili še spominke. Zvečer pa smo si naredili večerjo in igrali karte.

Nedelja, 15.7.2018

Zjutraj sva se z bratom odšla igrati na bazen. Kasneje sta se nama pridružila še starša. Potem smo si naredili kosilo in hitro odšli gledati finale nogometnega prvenstva. Navijali smo za Hrvate, a so na koncu izgubili. Po poti smo se odpravili še na plažo in si tam privoščili sladoled. Zvečer smo se še ohladili v bazenu in spakirali kavčke.

Ponedeljek, 16.7.2018

Zbudili smo se že pred četrto uro zjutraj. Vzeli smo kovčke in se odpravili na letališče. Ati nas je odložil na letališču, on pa je vrnil avto. Naše letalo je vzletelo v temi malo čez pol šesto. Takrat smo še zadnjič pomahali Tenerifom. Letalo je letelo po isti poti. Čez dobre štiri ure smo že pristali na benetskem letališču in tako so se naše počitnice končale.

Karolina Pernek, 8.b

Noč pod zvezdami v Ciglencah

Učenci z učno pomočjo smo se z našimi učitelji odpravili na kampiranje ob Lovskem domu v Ciglencah.

Ko smo prišli, je bilo postavljenih veliko šotorov. Najprej smo se  spoznali in učitelji so povedali pravila in navodila. Potem smo se razdelili po šotorih. Učitelji so nas razdelili v skupine, jaz sem bil v skupini, ki je poiskala les za ogenj. Ostale skupine pa so pripravljale večerjo, postavljale še preostale šotore in pripravile palice za peko hrenovk in sladkornih penic. Učitelj Žan nam je spekel meso na žaru. Pojedli smo večerjo in potem smo imeli prosti čas. Zvečer smo si pekli penice in hrenovke na tabornem ognju in počasi odšli spat. Zjutraj smo po hitrem postopku pospravili svoje stvari iz šotorov. Nato je sledil zajtrk. Po zajtrku smo nastavili svoje stvari, da jih je hišnik odpeljal do šole. Mi pa smo se peš odpravili proti šoli v Dvorjanah. Tam smo lahko poskusili streljati z zračno puško in si ogledali šolo. Ko smo vsi prišli na vrsto, smo odšli proti kulturnemu domu, kjer smo starejši učenci spekli palačinke za mlajše.

Nato smo odšli še v gasilski dom, kjer so nam gasilci pokazali svojo opremo in nas za konec poškropili.

David Ferčec, 9.a

Moje poletje

Uau, kakšno poletje!

Oh, le kje naj začnem. Začetek mojih počitnic ni bil ravno najboljši, saj sem si poškodovala kolena. To pa pomeni, da približno pol leta ne smem trenirati atletike. Groza! Ampak to je zame pomenilo tudi več, veliko več prostega časa. Zato sem se odločila, da ta čas izkoristim čim bolje.

Za moj prvi izziv sem si izbrala Rubikovo kocko, saj naj bi mi to vzelo kar nekaj časa. Kot izgleda sem se motila, saj sem potrebovala samo en dan. Tako sem spet potrebovala novi izziv. Medtem so na obisk prišli bratranci. Tukaj so ostali cel teden. Oh, kako hitro mine čas, ko se zabavaš. V enem tednu smo sodelovali na delavnicah in tam našim najmlajšim polepšali teden, spoznali smo mnogo novih ljudi, odpravili smo se tudi na pohod do Plačkega stolpa, zato je ta teden minil kot bi mignil. Začeli pa smo tudi novo tradicijo. Navdihnil nas je film, ki smo si ga ogledali, z naslovom »Ti loviš«. Film govori o petih prijateljih, ki se vsako leto, cel mesec lovijo ne glede na to, kako daleč ali blizu živijo. To igro igrajo zadnjih 30 let (po resničnih dogodkih). Cilj je, da te ne ulovijo. To se nam je zdelo zabavno in ker nas je ravno 5 in se vidimo samo enkrat na leto, praktično izpolnjujemo vse pogoje za igro. Zato smo to leto začeli igrati (haha). Ko so se odpravili domov, pa sem spet imela več prostega časa, zato sem se posvetila svoji umetnosti. Naučila sem se kar nekaj stvari o slikanju z vodenimi barvami, medtem, ko sem poskušala naslikati Titanik. Po tem sem se osredotočila tudi na svoje risarske sposobnosti, na koncu pa še na pisanje pesmi, ne samo v našem, ampak tudi v angleškem jeziku in pa na svoje življenje. Moram priznati, da je zadnja stvar bila zame še najtežja, saj da spremeniš svoje življenje, moraš najprej spremeniti samega sebe in, da bi to lahko storila, je potrebnega veliko časa. Ampak to je zgodba za drugič.

Moje počitnice so bile zame nepozabne, saj sem se predvsem naučila toliko neverjetnih stvari, ne samo o umetnosti, ljudeh, prijateljstvu, ampak tudi o življenju in najpomembneje, o sami sebi.

Neža Glonar, 9.b

Očistimo naravo

V petek, 14. 9. smo se kot šola udeležili čistilne akcije. Ure so bile skrajšane in takoj po malici smo krenili na delo.

Zbrali smo se pred šolo, si nadeli gumijaste rokavice ter pričeli z delom. Razdelili smo se po razredih.

Osmošolci smo se odpravili po šolski poti, ki nas je vodila do bloka. Od tam pa še do potoka in nazaj. Med potjo smo nabrali kar nekaj odpadkov. Pravzaprav smo bili kar presenečeni, kaj vse ljudje “odložijo” v naravo. Našli smo vse, od plastičnih plastenk do cigaretnih ogorkov. Ob poti smo pobrali tudi star, zavržen noš.

Naše črne vreče so bile že do vrha polne, zato smo se sprehodili do avtobusne postaje in jih tam predali naprej. Dober občutek je, ko veš, da si naredil nekaj, kar bo pomagalo zemlji in s tem tudi nam, tako da smo lahko zadovoljno sneli rokavice in končali z delom.

Odpravili smo se nazaj, proti šoli. Pouk se je nadaljeval. Čistilno akcijo smo odlično opravili, hkrati pa nam je čas hitro minil saj smo se zabavali. Upam, da bomo to še kdaj ponovili.

Mia Miholič, 8.b

Noč pod zvezdami v Ciglencah

Spali smo v šotorih, se igrali različne igre ter se vozili s kočijo, pekli smo tudi penice ter klobase. Nato smo risali zastave in postavili naše šotore. Kasneje smo obiskali kmetijo in podružnično šolo Dvorjane. Tam smo tudi streljali na streljišču, za tem nas je avtobus odpeljal v Dom Danice Vogrinec, kjer smo pekli palačinke, ustvarjali in se igrali. Nazadnje pa smo odšli h gasilcem in se škropili z vodo. Preživeli smo lepo taborjenje, najbolj pa mi je bilo všeč spanje v šotoru.

Aleks, 6.a

Ta dan mi je bilo najbolj všeč, ko so nas gasilci poškropili z vodo in ko smo bili v dvorjanski šoli. Bilo mi je bilo tudi všeč, ko smo spali v šotorih.

Simon Zupančič, 6.b

Spali smo v šotoru, zakurili smo si ogenj, peljali smo se s kočijo, hodili smo na sprehode. Pekli smo si penice, šli na streljanje glinastih golobov. Na začetku drugega dne pa so nam še dovolili, da streljamo z zračnimi puškami. Najbolj všeč mi je bilo streljanje glinastih golobov. Preživel sem odličen dan v Ciglencah.

Rene Fradl, 6.a

Na taborjenju mi je bilo najbolj všeč, ko smo naredili zastavo, spali v šotorih, plesali, božali konja in se peljali s kočijo.

Lili, 6.b

Čar poletja

Bilo je nekega sončnega, pa vendar svežega poletnega jutra. Z družino smo se odpravili na izlet s čolnom.

Med vožnjo sem opazovala lesketajoče se morje. Bili smo namenjeni proti otoku Ciganki. Nisem še slišala za ta otok, a sem upala, da bo zabavno. Moje sanjarjenje je predramil snežno bel galeb, ki je letel tako nizko, da se je z njegovim svilnatim perjem dotikal razburkane gladine.

Prispeli smo. Kamnite stene otoka so sijale v mavričnih barvah, ki so se prelivale v živih odtenkih. Vse okoli so rasle čudovite sredozemske rastline. Voda je bila prijetno osvežilna, a vse naokoli je mrgolelo glasnih turistov. Čez nekaj časa smo se napotili nazaj.

Kar naenkrat pa je voda pred nami močno vzvalovala. Ustavili smo čoln. Nato je tik ob ladji iz vode planil delfin svetlo modre barve. Za njim pa še cela jata, v kateri je bilo vsaj dvajset delfinov. Kot, da bi imeli svojo točko, so se vrteli in skakali iz vode. Z veseljem sem jih opazovala. Bili so tako zabavni in bredrzni. Fotografirala sem jih. Vsakič so se znova in znova vračali k čolnu, plavali pod njim in se nato pojavili nekje bogu za hrbtom. Sonce je počasi zahajalo za prelepe griče. Morali smo nazaj. Delfini so nam še nekaj časa poslušno sledili, nato pa obupali in odplavali stran.

Zelo sem vesela, da sem imela možnost ogleda delfinov. To je res redek pojav in želim si, da bi to občutila še kdaj.

Mia Miholič, 8. b

V enem dnevu po celem svetu

Letošnje počitnice so bile nekaj posebnega. Spoznala sem, kakšno je življenje v Romuniji, se naučila tudi nekaj novih besed, se udeležila počitnic na drugi ter doživela kar nekaj stvari, ki jih še dolgo ne bom pozabila. Med drugim pa sem obiskala tudi Minimundus.

Nekaj dni pred izletom sta nas obiskala babi in dedi. Tako kot vsake počitnica sta sestrici ter mene razveselila z novico o izletu. Le izbrati smo morale kraj, ki si ga želimo obiskati. Še tisto popoldne smo izmed petnajstih predlogov izbrale Minimundus.

Končno je prišel dan izleta, čeprav smo se morale zbuditi dokaj hitro. Pripravile smo si vse, kar bi naj potrebovale, nato pa smo krenili na pot. Vozili smo se približno tri ure. Vleke so se zelo počasi. Na cilju smo najprej pili. Seveda je babico skrbelo, da smo že lačne. Tako smo morali tudi nekaj prigrizniti. Odpravili smo se proti recepciji, kjer smo kasneje plačali vstopnino ter dobili brošure in zemljevide. Ogledali smo si vseh 159 modelov. Nekatere smo tudi poslikali oziroma poslikali smo tudi nas. Bil je eden najbolj vročih dni med počitnicami, tako da smo si zaslužili tudi sladoled.

Med ogledom smo videli modele več kot tridesetih držav. Med njimi tudi nekaj slovenskih. Predstavljene pa niso bile samo zgradbe, temveč tudi vlakci, mlini, kozolci, mostovi,… Zanimivi so bili tudi pitniki, čeprav niso bili del razstave. 🙂

Še zdaj so mi v spominu ostale tiste večje palače, ki so bile narejene v pomanjšanem modelu, toda bile so še vedno veliko večje od mene. Dobro se spominjam cerkev, ki so bile narejene v najmanjše podrobnosti. Pri nekaterih je igrala celo glasba. Seveda ne smem pozabiti slavnega kipa svobode ali pa znamenitega napisa “Hollywood”. Tako bom lahko nekega dne nekomu rekla, da sem ju obiskala. 😉 Meni najzanimivejši pa je bil seveda Eifflov stolp. Res da ni bil tako visok kot pravijo, bil pa le je.

Po ogledu smo se odpravili nazaj proti domu. Te tri ure so bile daljše od prvih treh. Toda kaj hočem, nekako smo morali priti nazaj.

Čeprav so počitnice minile prehitro, je ta dan eden izmed mojih ljubših letos. Upam, da se še kdaj vrnem tja.

Lia Horvat Zupančič, 8. a

Moje nepozabne počitnice

Z družino smo se med počitnicami odpravili v Italijo, a si še zdaleč nisem predstavljala, da se bo ta dan toliko stvari zgodilo…

Vstali smo se okoli šeste ure, pojedli zajtrk ter odnesli vso prtljago v avto. Pot do živalskega vrta je trajala okoli dve uri, med katero smo se kratkočasili s poslušanjem glasbe ter pogovarjanjem. Ko smo prišli do živalskega vrta, smo na začetku dobili zemljevid, na katerem je pisalo, kje so katere živali, stranišča ali igrišče. Na začetku smo si ogledali mesojede rastline ter kamele, pri katerih smo prebrali, da jih v nekaterih državah uporabljajo celo policisti. Nato smo prišli do flamingov, ki jih je bilo ogromno.

Pogledali smo si še ostale ptice nato pa prišli do žiraf, ki si jih lahko iz stolpa nahranil, če si plačal okoli deset evrov.

Ogledali smo si še belega geparda, pumo ter leva, ki so vsi počivali blizu v senci.

Nato smo prišli v zaprt prostor, v katerem so bili kuščarji, krokodili ter nekaj kač. Všeč mi je bil kuščar, ki je začel zelo hitro premikati glavo navzgor in navzdol, ko si stopil do njeg . Šli smo še do tjulnjev in nilskih konjev, nato pa smo prišli do koz. Tam smo bili najdlje, saj smo pri avtomatu kupili nekaj briketov in smo jih nato nahranili ter kar nekaj časa božali. Ena koza je kar obrnila glavo in šla stran, ko je opazila da oče nima nobene hrane. Odšli smo si še ogledat bizone, srne ter želve, pri katerih smo prevedli, da ko se želva izvali, je majhna kot zamašek (odvisno od vrste). Okoli 11.00 smo zapustili živalski vrt ter se odpravili na bližnjo plažo.

Ker je bila ta plaža čisto peščena, smo vzeli samo dve brisači ter majhno vrečko, v katero sva z očetom shranila školjke, ki sva jih našla. Nato smo šli na kosilo v bližnjo restavracijo. Sprehodili smo se še med trgovinami, nato pa se vrnili proti Portorožu.

Ta izlet v Italijo bi še zagotovo kdaj ponovila in upam, da bomo kdaj tudi na naši kmetiji imeli kakšno kozo.

Tia Heler, 8. a