Življenje

Sedim na terasi,
gledam proti stari vasi.
Vidim, kaj zamudil sem,
ko svojo ljubezen zapustil sem.

Štejem zdaj že 70 let,
in nisem še pripravljen umret’.
Čakal in čakal sem mnogo let,
da našel bi svojo srečo spet.

Zdaj pa sam sem ostal,
ljubezni nihče več ne bo mi dal.
Vsi znanci so zapustili me,
nikogar več zanimam ne.

Čakal bom še mnogo let,
da spet prišel bom na ta svet.
Takrat popravil bom to napako,
življenje več ne bo enako.
Delil življenje si bom z njo.
Ne bom sam sedel nad vasjo.

Neža Glonar in Erik Žižek, 8. b

Mama

Je oseba,
ki te ima neskončno rada.
Včasih ti živce razjeda,
ker te ima tako rada, seveda.

Pod srcem te nosi
mesecev devet,
ob pubeteti so vajini odnosi
čisto za znoret.

Ko pa velik in odrasel si,
mama se ti najboljša zdi.
Hitro opraviči se,
doker mama še živa je.

Erik Žižek in Neža Glonar, 8.b

Oče vojak

Vojaki z ramo ob rami, junaki,
v pozdravu stojijo in puške vihtijo.
Vojaki se v vojni vsaki
z usklajenemi koraki borijo.

Čakajo in čakajo na ta usodni dan,
ko poklicani bodo v Afganistan.
Ko poklican bo vojak,
za njim jokal bo prav vsak.

Medtem ko vojaki si usodo krojijo,
žene doma za otroke skrbijo.
Otrok morda ne spozna očeta,
a o njem govori se še mnoga leta.

Otroku povedal bo prav vsak,
da oče njegov je bil junak.
Z ramo ob rami v postoju je stal,
puške nikoli ni predal.

Neža Glonar in Erik Žižek, 8.b

Ljubezen

Včasih lepa, včasih ne,
taka pač ljubezen je.
Ko zaljubljen si,
to včasih boli.

Ljubezen, ne samo do človeka,
včasih je lahko prepreka.
Če oseba ne ljubi te nazaj,
ti lahko postaneš zmaj.

Jeza, resnost ali jok,
ljubezen ima pač svoj rok.
Vse lepo se enkrat konča,
kot tudi vsaka pravljica.

Ljubezen lahko traja leta in leta,
včasih samo par dni,
nekdo z njo pometa,
spet drug jo tesno drži.

Če srečo imaš,
da ljubezen lahko daš,
potem deli jo z vsemi
in je odstopi še malo meni.

Neža Glonar in Erik Žižek, 8. b

Šport in špas 2018

V soboto, 19. 5. 2018, je v šoli in vrtcu potekal športni dogodek Šport in špas. Namen tega projekta je druženje in gibanje vseh generacij, zdrava prehrana in predvsemdobra volja.

Ob 8.30 smo se zbrali pred šolo, nekateri še zaspani, drugi pa že navdušeni nad športno soboto. Najprej so učiteljica Brigita, učiteljica Barbara ter vzgojiteljica Zvonka imele krajši govor. Predstavile so nam potek dejavnosti. Za njimi smo se razgibali z izjemno plesalko Sanjo Zajc, potem pa je vsak razred odšel na svojo stran. Mi, sedmičarji, smo najprej igrali med dvema ognjema, izmenjavali pa smo se tudi pri čolnarjenju. Nekateri so med tem igrali T-ball, metali frizbi, ping-pong, drugi pa odbojko ter nogomet. Na koncu smo tekmovali tudi v vlečenju vrvi.

Najmlajši udeleženci so imeli razne postaje s poligoni ter drugimi dejavnostmi. Zbirali so štampiljke ter na koncu prejeli medalje.

Med dejavnostmi smo se lahko tudi ustavili na stojnicah. Okrepčali smo se s sokom in dobrotami društva Melisa, izvedeli kaj novega o čebelah med pogovorom z gospodom Otom Jenušem, igrali zabavno igro, merili krvni pritisk in dobili nasvete o zdravem življenju od prostovoljk  iz Rdečega križa Dvorjane. Lahko pa smo se tudi seznanili s kitajsko medicino in načinom življenja pri gospe Mii Kostanjšček.

Na koncu je potekalo podeljevanje nagrad najstarejšemu in najmlajšemu udeležencu, prav tako pa tudi štirim najštevilčnejšim družinam.

Tudi letošnji Šport in špas nam je pomagal narediti prvi korak do zdravega življenja.

Lia Horvat Zupančič in Ajda Rojko, 7.a

Poslednji partizan

Je prisegel, da bo zvest,
ob kapo dal je svojo pest.
Tudi ko prišel bo zadnji dan,
ponosno bo rekel, da je bil partizan.

Pretekel skoraj vse je jarke,
redko kdaj uvidel sončne žarke.
Ponosno se boril je za nas,
izognil smrti se je za las.

Ko pa Nemca ustreli,
še Hitler zbeži,
nato pa pride zadnji dan,
umre poslednji partizan.

Neža Glonar in Erik Žižek, 8.b