Moje šolsko leto

Moje šolsko leto se je začelo malo drugače kot leta poprej. Na začetku šolskega leta smo se razdelili v dva razreda in eni so postali a razred, drugi pa b. Ko so nas razdelili, je marsikdo potočil kakšno solzico, nekateri pa smo bili tudi zelo veseli.

Prvi mesec smo se med odmori še zelo družili in se tudi malo pogrešali. Naslednje mesece pa so odmori izgledali malo drugače. Vsak je sedel za svojo knjigo in spraševal sošolce, kaj se mora še naučiti. Ampak morali smo se zavedati, da smo že 7. razred in da nas od zdaj naprej čaka še veliko dela.

Po prvem polletju smo odšli v šolo v naravi, kjer smo se imeli prečudovito ampak na žalost so naše “počitnice” trajale le pet dni. V šoli v naravi so se spletla tudi prijateljstva z OŠ Cerkvenjak. Naredili pa smo tudi zelo lepe fotografije in predstavitve, na katere je lahko vsak od nas še posebej ponosen.

Po šoli v naravi pa smo že nestrpno pričakovali tudi rezultate Prešernovega natečaja. Vsak od nas je oddal svoj likovni in literarni prispevek, nekateri, ki smo se udeležili tudi fotografske delavnice, pa tudi fotografijo. Iz našega razreda sta nagrado dobila kar dva učenca. Zelo smo bili tudi veseli, ker smo lahko naredili tudi razredno knjigo, v kateri smo objavili zelo zanimive prispevke in fotografije.

V tem šolskem letu smo dobili veliko dobrih ocen in se naučili veliko novega, tako v šoli kot tudi izven. Dobro je, da nam je to šolsko leto zelo hitro minilo in zato komaj čakamo še ta zadnji del šolskega leta.

Karolina Pernek, 7.b

 

Ura življenja

Tika taka ura dela vsaka.
Dokler ura bije, vsi delamo norčije.
ko pa kazalec zadnjič nam odbije
in srce nam več ne bije,
takrat žalost je taka,
da reka solz se pretaka.

Z žalostjo spopasti se ne znan,
zato pesem vam to dam.
Z žalostjo spopasti se je težko,
zato, prosim, podaj mi roko.

Ko primeš me za roko,
vse postane lahko.
Pozabim na vso bolečino,
ko zagledam se v oči tvojih globino.

Erik Žižek in Neža Glonar, 8. b

Možakar in umetnost

Umetnost, strašno čudna stvar,
a razumeti ne da se je nikdar.
Krica kraca na papirju,
naenkrat že stoji v okvirju.

Krica kraca v muzeju stoji,
čudijo se čisto vsi.
Umetnost ali ne,
jaz pač ne razumem je.

Slika mala kot bonobon,
prodala se je za milijon.
Gledam, gledam, vidim nič,
k meni pristopi naenkrat fantič.

“Oh, glej, moja slika,
natisnjena tako velika.
Gospod mi plačal bi milijon,
pa rekel sem, naj mi raje da bonbon.”

Gledam dečka, rečem nič,
smešen se mi zdi fantič.
Gleda me on, reče mi:
“Vam pa umetnost ne diši.”

Šel je dečko sam naprej,
jaz pa šel sem ven čimprej.
Pridem ven, ozrem se nazaj,
vidim napis: OTROŠKI UMETNOSTNI TEČAJ.

Gledam okrog, odraslih res ni,
meni se prav smešno zdi.
Mislim si: Prvič, zadnjič in nikoli več,
umetnost, fuj to in z njo preč.

Neža Glonar in Erik Žižek 8.b

Drevo

Drevo je lepo, visoko,
njegove korenine segajo globoko.
Ko spomladi zacveti,
jeseni z njega kar leti.

Drevo se viša in viša,
dokler ne postane visoko kot hiša.
Ko pa drevo postane staro,
je samo za eno veliko šaro.

Ko drevo se podrli,
pa vsi so se v en glas zadrli:
Kako smo mi vsi zdaj veseli,
ker se v hiši bomo greli.

Erik Žižek in Neža Glonar, 8. b

Spomladanski šolski kros

V četrtek, 17.5.2018, je v Mariboru potekal spomladanski šolski kros, katerega se je udeležila tudi naša šola. Kros se je začel okoli 16ih, ker pa je vreme najprej malo ponagajalo, je bilo udeležencev na krosu zelo malo.

Iz naše šole so se krosa udeležili:  Ribič Brumen Viva, ki je tekla na 500 m in dosegla odlično 11. mesto. 18.  mesto je dosegel Ferk Lukas, ki je prav tako premagal 500 m. 11. mesto je dosegel tudi Tai Jauševec. Dve mesti za njim pa je bil Kacjan Kevin, 19. pa je v cilj pritekel Bodnet Lovro. Iz šestega razreda smo imeli kar dva predstavnika. To sta bila Krajnc Tilen, ki je bil v cilju z rezultatom 3,53, kar je bilo dovolj za 6. mesto in Serrata Rafael, ki je bil 13. 1000 m je premagala tudi Karolina Pernek, ki je bila 2. z rezultatom 3.43.

Vsem tekmovalcem čestitamo in jim želimo veliko uspehov na drugih še prihajajočih krosih in tekmovanjih.

Karolina Pernek, 7.b

 

Življenje

Sedim na terasi,
gledam proti stari vasi.
Vidim, kaj zamudil sem,
ko svojo ljubezen zapustil sem.

Štejem zdaj že 70 let,
in nisem še pripravljen umret’.
Čakal in čakal sem mnogo let,
da našel bi svojo srečo spet.

Zdaj pa sam sem ostal,
ljubezni nihče več ne bo mi dal.
Vsi znanci so zapustili me,
nikogar več zanimam ne.

Čakal bom še mnogo let,
da spet prišel bom na ta svet.
Takrat popravil bom to napako,
življenje več ne bo enako.
Delil življenje si bom z njo.
Ne bom sam sedel nad vasjo.

Neža Glonar in Erik Žižek, 8. b

Mama

Je oseba,
ki te ima neskončno rada.
Včasih ti živce razjeda,
ker te ima tako rada, seveda.

Pod srcem te nosi
mesecev devet,
ob pubeteti so vajini odnosi
čisto za znoret.

Ko pa velik in odrasel si,
mama se ti najboljša zdi.
Hitro opraviči se,
doker mama še živa je.

Erik Žižek in Neža Glonar, 8.b

Oče vojak

Vojaki z ramo ob rami, junaki,
v pozdravu stojijo in puške vihtijo.
Vojaki se v vojni vsaki
z usklajenemi koraki borijo.

Čakajo in čakajo na ta usodni dan,
ko poklicani bodo v Afganistan.
Ko poklican bo vojak,
za njim jokal bo prav vsak.

Medtem ko vojaki si usodo krojijo,
žene doma za otroke skrbijo.
Otrok morda ne spozna očeta,
a o njem govori se še mnoga leta.

Otroku povedal bo prav vsak,
da oče njegov je bil junak.
Z ramo ob rami v postoju je stal,
puške nikoli ni predal.

Neža Glonar in Erik Žižek, 8.b

Ljubezen

Včasih lepa, včasih ne,
taka pač ljubezen je.
Ko zaljubljen si,
to včasih boli.

Ljubezen, ne samo do človeka,
včasih je lahko prepreka.
Če oseba ne ljubi te nazaj,
ti lahko postaneš zmaj.

Jeza, resnost ali jok,
ljubezen ima pač svoj rok.
Vse lepo se enkrat konča,
kot tudi vsaka pravljica.

Ljubezen lahko traja leta in leta,
včasih samo par dni,
nekdo z njo pometa,
spet drug jo tesno drži.

Če srečo imaš,
da ljubezen lahko daš,
potem deli jo z vsemi
in je odstopi še malo meni.

Neža Glonar in Erik Žižek, 8. b

Šport in špas 2018

V soboto, 19. 5. 2018, je v šoli in vrtcu potekal športni dogodek Šport in špas. Namen tega projekta je druženje in gibanje vseh generacij, zdrava prehrana in predvsemdobra volja.

Ob 8.30 smo se zbrali pred šolo, nekateri še zaspani, drugi pa že navdušeni nad športno soboto. Najprej so učiteljica Brigita, učiteljica Barbara ter vzgojiteljica Zvonka imele krajši govor. Predstavile so nam potek dejavnosti. Za njimi smo se razgibali z izjemno plesalko Sanjo Zajc, potem pa je vsak razred odšel na svojo stran. Mi, sedmičarji, smo najprej igrali med dvema ognjema, izmenjavali pa smo se tudi pri čolnarjenju. Nekateri so med tem igrali T-ball, metali frizbi, ping-pong, drugi pa odbojko ter nogomet. Na koncu smo tekmovali tudi v vlečenju vrvi.

Najmlajši udeleženci so imeli razne postaje s poligoni ter drugimi dejavnostmi. Zbirali so štampiljke ter na koncu prejeli medalje.

Med dejavnostmi smo se lahko tudi ustavili na stojnicah. Okrepčali smo se s sokom in dobrotami društva Melisa, izvedeli kaj novega o čebelah med pogovorom z gospodom Otom Jenušem, igrali zabavno igro, merili krvni pritisk in dobili nasvete o zdravem življenju od prostovoljk  iz Rdečega križa Dvorjane. Lahko pa smo se tudi seznanili s kitajsko medicino in načinom življenja pri gospe Mii Kostanjšček.

Na koncu je potekalo podeljevanje nagrad najstarejšemu in najmlajšemu udeležencu, prav tako pa tudi štirim najštevilčnejšim družinam.

Tudi letošnji Šport in špas nam je pomagal narediti prvi korak do zdravega življenja.

Lia Horvat Zupančič in Ajda Rojko, 7.a