Apel in čevljar v dramski igri

Slikar: (Postavlja svojo sliko na razstavno mesto. Kritično si jo ogleduje in polglasno ocenjuje svoje delo.) Hmmm, pa poglejmo. Obraz je, roke, noge, ja, to je to, popolno. Ampak le kaj mislijo drugi. Lahko bi se skril in poslušal mnenja drugih. Ja, točno to bom storil. (Skrije se za sliko. Mimo hodijo ljudje, nakar mimo gre čevljar. Že skoraj gre mimo, ko ga na sliki nekaj zmoti. Obrne se, natančno pregleduje sliko in pravi sam pri sebi)

Čevljar: Nekaj ni v redu, nekaj manjka. (Ogleduje sliko in pogled se mu ustavi na čevljih.) Aha, že vem. Na čevljih ni dovolj jermenov. (Čevljar odide, slikar pride izza slike in doriše jermene.)

Slikar: Popolno.( In odide.)

Naslednji dan se slikar spet skrije in čevljar pride, si ponovno ogleduje sliko ter si govori.

Čevljar: Poglej, poglej. Jermena so dorisana, vendar me še vedno nekaj moti. Meča, meča niso v redu.

Slikar: (Skoči izza slike in jezno odgovori.) Hvaležen sem, da si mi pomagal s čevlji, ampak to je tudi vse, za kar bi se moral zanimati, meča in risanje pa prepusti meni, saj je to moje področje.

Čevljar jezno, a hkrati užaljeno odide, slikar pa ponosno gleda za njim.

Božična prireditev za starše

V ponedeljek, 11.12.2017, je ob 16.30 na naši šoli potekala prireditev, ki smo jo za starše pripravili učenci od 6. do 9. razreda.

Da je bila prireditev zanimiva, smo pripravili različne točke. Nekateri so zaplesali, drugi peli, tretji pa so se preizkusili v igranju na inštrumente.

Prireditev smo obarvali božičnemu času primerno.  Na začetku prireditve je mladinski pevski zbor zapel pesem Na božično noč. Nadaljevali smo s plesno točko, ki so jo pripravili trije učenci iz šestega razreda. Šesti razredi so tudi peli in igrali na kitaro. Učenci sedmega razreda smo se predstavili s petjem božične pesmi Lučke praznikov. Osmi razred je zapel pesem Bela Snežinka. Deklamirali so nam pesem, ki so jo napisali sami in je govorila o osmem razredu. Program so popestrili tudi harmonikarji. Zaigral nam je šolski bend s pevcema Uršo in Tinom. Na koncu pa so bili navrsti učenci devetega razreda, ki so deklamirali pesem Sreča Toneta Pavčka ter zaigrali na klavir in harmoniko.

Prireditev je bila zelo zanimiva in zabavna. Upam, da bo takšnih še več.

Karolina Pernek, 7. b

Obisk Waldorfske šole Maribor

V petek, 8.12.2017, smo se učenci, ki obiskujemo otroški parlament na naši šoli, drugo uro odpravili na pot proti Waldorfski šoli.

Učiteljica Valentina nam je že pred dvema tednoma omenila, da v petek za nas ne bo pouka. Vsi smo bili nad tem navdušeni, zanimalo pa nas je, zakaj. Povedala je, da se je dogovorila za obisk zasebne Waldorfske šole, ki jo obiskuje tudi naša bivša učenka Sara. Vsi smo dobili domačo nalogo, da sestavimo kakšno vprašanje za njih ter da opišemo en dogodek v povezavi z našo šolo. Pri naslednjem srečanju smo morali učiteljici vprašanja povedati. Takrat nam je tudi opisala, kakšno bo srečanje.

Že je prišel petek in vsi smo lahko od prve ure pouka odšli pet do deset minut prej. Najprej smo v jedilnici popili čaj ter pojedli malico. Nato smo se obuli ter oblekli in se odpravili, nekateri do kombija, nekateri pa z učiteljico Valentino do njenega avta. Peljali smo se dobrih dvajset minut. Pred zgradbo z lesenim napisom Waldorfska šola smo parkirali ter izstopili. Vsi smo se zbrali pred učiteljicama Valentino in Marijo, ki sta nam rekli, da naj pozdravimo ter se na koncu zahvalimo. Tako smo hoteli vstopiti, ampak vrata so bila zaklenjena. Videli smo gumb na poštnem nabiralniku, ki ga je nato učiteljica Valentina pritisnila in odprla nam je dežurna učenka. Povabila nas je naprej ter nam povedala, da ravnatelj Rimele pride čez nekaj trenutkov. Vsi smo se razgledali, nato pa nas je ravnatelj povabil v jedilnico. Rekel je, da stvari lahko odložimo na manjše mize ter stole v kotu in se usedemo za tiste, ki so v pravokotniku. Medtem ko smo mi odložili stvari, so prišli v jedilnico učenci, ki pri njih obiskujejo parlament. Osmega razreda med njimi ni bilo, saj so imeli zdravniški pregled.

Malo smo se pogovarjali, nato pa sta ravnatelj njihove šole ter naša učiteljica spregovorila nekaj besed. Odločila sta se, da nas bosta dala po tri skupaj in vsak bo šel v določen razred. Lea in David sta obiskala šesti razred, Timon, Matevž in Karolina so odšli k četrtošolčkom, Melisa, Nina ter Tjaša pa k devetošolcem, kjer so izvajali evritmijo.

Žana, Urša in jaz smo obiskale sedmi razred. Ana ter Anja sta nas peljali v prvo nadstropje, kjer smo zavile na levo in na koncu hodnika videle vrata, nad katerimi je bilo število sedem. Ana je potrkala in vseh pet nas je stopilo v učilnico. Učiteljica nas je pozdravila ter nas vprašala, kateri razred smo. Urša in Žana sta ji odvrnili, da sta osmi, jaz pa da sem sedmi. Povedala nam je, da imajo en predmet po tri tedne in da v sedmem razredu začnejo s prazniki znanja. To je enako kot pri nas dan, ko pišemo teste, le da dobivajo ocene od sedmega razreda naprej in jih imajo za vsak predmet enega. Nato nas je vprašala, kaj delamo pri fiziki. Ker je mi še nimamo, nisem rekla da nič, osmošolki pa sta rekli, da so končali s svetlobo. Tako se je začela naša prva ura na zasebni šoli. Če si dobro pogledal po učilnici, si videl, da imajo vsi učenci enake zvezke in posebne peresnice, kjer so imeli barvice. Videl si tudi zelo lepo okrašene table in učilnica je bila po oknih polepljena s servetami, po stenah pa s plakati in slikami. Najprej je učenec Andrej uglasil pet steklenic z vodo in nato na njih tolkel s palčko ter pihal. S tem poskusom smo dokazali, da če po steklenicah tolčeš s palčko, vibrira voda, če pa pihaš, pa vibrira zrak. Naslednji poskus je bil s glasbenimi vilicami, na katerih je bila zalepljena igla, ter moko. Ko smo ob mizo udarili glasbene vilice ter jih dali na moko, je bila črta kriva. Ko pa smo potegnili črto, ne da bi jih udarili, pa je bila ravna. Sledila sta še dva poskusa. Eden je še bil takšen, da smo poiskali dve enaki glasbeni vilici. Eno smo udarili ob mizo in jo približali k drugi, toda nista se smeli dotakniti. Potem smo tisto, ki je nismo udarili ob mizo dali ob uho in ugotovili, da se tudi ta trese. Podobno smo naredili tudi na lesu ter steklu, le da smo uporabili samo tisto, ki smo jo udarili nato pa smo jo naslonili na mizo ter steklenice in slišati je bilo, kako se trese. Zadnji poskus je bil z uro ter leseno palico in tulcem. Gospa Falež, kot jo kličejo učenci, je šla po razredu, tudi do nas, in odmaknila uro od nas. Vprašala nas je, če jo slišimo, toda nihče je ni. Potem nam je na uho položila tulec ter na konec tulca uro. Slišali smo jo že bolje. Nato nam je na uho dala še leseno palico in na konec palice uro. Uro smo tudi takrat slišali. Bilo je samo še nekaj minut do konca njihove ure fizike in takrat so nas vprašali, od kod smo. Urša jim je povedala, da iz Dupleka in za čuda so vsi vedeli, kje je to. Ker smo se z ravnateljem Rimlejem in učiteljicama dogovorili, da se ponovno vidimo v jedilnici ob desetih, smo morale oditi. Po poti smo vprašale še Ano ter Anjo, zakaj imajo vsi enake zvezke ter peresnice in česa ne smejo nositi, če lahko imajo telefone ,…

V jedilnico smo prispele druge. Ponovno smo se posedli za mizo ter počakali, da so prišle v jedilnico devetošolke. Medtem ko smo jih čakali, smo si pripovedovali, kaj smo delali pri pouku. Nato smo se prijeli za roke ter si zaželeli dober tek. To je njihov običaj. Za malico smo imeli njihov na šoli izdelan čokoladni namaz. Vsak je pojedel najmanj en kos kruha ter spil čaj, vodo ali sok. Nekateri so si privoščili še jabolko ali mandarino, nato pa smo imeli skupen parlament. Mize smo potisnili k steni ter iz stolov naredili limono. Najprej se je vsak predstavil in povedal, od kod je. Nato pa smo lahko postavili waldorfskim učencem vprašanja, ki so se nam pojavila med ogledom. Povedali so nam, da sami zbirajo denar za valeto in izlete z dnevi odprtih vrat, kjer prodajajo ročno izdelane izdelke ter pecivo. Čez leto morajo kot razred narediti predstavo za konec leta. Telovadnice pa nimajo. Kasneje smo obdelali tudi temo letošnjega otroškega parlamenta Šolstvo in šolski sistem. Čas je tako hitro minil, da smo se morali odpraviti domov. Še preden pa smo šli, jim je Karolina izročila darilo in jih povabila na našo šolo.

V tem dnevu smo se naučili veliko novega. Ugotovili smo tudi, da imata zasebna ter javna šola podobnosti in razlike, ampak obe nudita otrokom znanje za vse življenje.

Lia Horvat Zupančič, 7.a

“20 za 20” tudi na OŠ Duplek

Učitelj Primož Kramberger nas je že kar nekaj časa nazaj prijavil na Sokijevi spletni strani v projekt “20za20”, saj smo potrebovali nova glasbila in bi bili veseli kakšne kitare ali bongos bobnov. Upal je, da bomo izbrani in nas bo Soki obdaril z novimi glasbili.

Bobnar Marko Soršak »Soki«, sicer bobnar skupine Elvis Jackson, je pred nekaj leti praznoval 20. obletnico glasbenega delovanja. Proslavil jo je z ustanovitvijo dobrodelnega glasbenega projekta 20za20, v katerem je želel z glasbili obdarovati 10 osnovnih šol po Sloveniji.

Projekt je v celoti uspel do te mere, da je prerasel začrtan cilj in tako je v sredo, 29. 11. 2017, Osnovna šola Duplek postala že 64. osnovna šola, ki jo je Soki obiskal.

Po krajšem glasbenem programu, v katerem so se predstavili mladinski pevski zbor OŠ Duplek, šolska glasbena skupina ter solistki Lara Petrovič in Alina Bratovčak, je Marko učencem na kratko predstavil svojo zgodbo, nato pa na oder poklical nekaj prostovoljcev, ki so v imenu šole prevzeli glasbila.

S pomočjo g. Marka Slaviča, direktorja doma Danice Vogrinec, je šola tako bogatejša za električno kitaro in električno bas kitaro z ojačevalci, bongos bobne in dva cajona.

Vsi smo zelo veseli, da nas je obiskal Soki, še bolj pa da imamo nova glasbila. Presenečenje je popolnoma uspelo.

Lia Horvat Zupančič in Ajda Rojko, 7.a

Božiček za en dan

Leto je spet naokoli in prihajajo božični prazniki. Vsak otrok se veseli daril pod božičnim drevesom. Ker pa vsi starši nimajo možnosti, da bi otrokom kupili obilna darila, smo se letos na naši šoli spet odločili, da izvedemo akcijo Božiček za en dan.

Akcija je namenjena otrokom iz socialno ogroženih družin in je na šoli potekala od 22. novembra, ko smo začeli zbirati darila, do 1. decembra, ko smo darila oddali. Že drugo leto zapored je povod za akcijo dala šolska specialna pedagoginja Valentina Gaberšek Jančič.

Najprej je vsak razred oz. oddelek izvedel ime in starost otroka, ki ga bo obdaril. Večinoma so bili otroci naše starosti. Nato je vsak učenec prinesel majhno pozornost, ki smo jih kasneje združili v veliko darilo. Darilo smo kasneje tudi ovili v pisan ovijalni papir in ga okrasili. Kasneje pa se je vsak razred ob svojem darilu tudi slikal.

Akcijo Božiček za en dan vsi podpiramo, saj je lepo, da tudi otroci iz socialno šibkejših družin doživijo božič kot vsi ostali. Upamo, da bomo otroke razveselili in jim z darili polepšali božič.

Ajda Rojko in Lia Horvat Zupančič, 7.a