Naši mali umetniki se predstavijo

Sem Žiga Galun, hodim v drugi razred in sem miren fant. Rad imam kužke, ne maram pa kakija. Literarni krožek obiskujem, ker imam rad krožke.

Ime mi je Zoja Ozmec in obisujem drugi razred. Obožujem princeske. V literarni krožek sem se vpisala, ker veliko pišemo.

Jaz sem Klea Ostojić. Hodim v drugi razred in sem članica literarnega krožka. Treniram gimnastiko. Sem malce nagajiva, a tudi pridna.

Sem Leo Šabeder iz drugega razreda. Rad hodim v šolo in se učim. Upam, da se bom pri literarnem krožku naučil bolje pisati in brati.

Moje ime je Lora Kožič. Stara sem sedem let. Rada imam svojega psa in šport. Šolo obožujem. Zakaj obiskujem literarni krožek? Ker je zabavno.

Sem Mia Jus, hodim v drugi razred. Rada se igram in skačem na trampolinu. Najraje pišem na računalnik.

Sem Zala, pišem se Ambrož in obiskujem tretji razred. Treniram tenis, moj hobi je ples, rada pa tudi kolesarim. Za literarni krožek sem se odločila, ker rada pišem prispevke.

Ime mi je Neja, pišem se Lešnik. Hodim v tretji razred, rada imam živali, ne maram pa ananasa. Zelo rada pišem, zato sem se prijavila k literarnemu krožku.

Sem Julija Bratkovič. Hodim v tretji razred. Sem sramežljiva in zelo prijazna punca. Literarni krožek obiskujem, ker rada pišem prispevke.

Ime mi je Špela, pišem se Pulko in hodim v četrti razred. Rada igram kitaro in pojem, treniram gimnastiko. Zabava me učenje angleščine. Literarni krožek obiskujem, ker rada pišem zanimive spise in se lahko še kaj novega naučim.

Sem Nikolina Štenta iz četrtega razreda. Sem bistra, a kljub temu doma veliko vadim, kar mi v šoli ne gre. Prosti čas najraje preživljam na igrišču. Za literarni krožek sem se odločila, ker me to osrečuje, zato sem tukaj vedno sproščena.

Moje ime je Kaja, pišem se Staroverški in hodim v četrti razred. Sem ustvarjalna, doma nagajiva, v šoli pa pridna. Literarni krožek imam rada, saj imam veliko domišljije. Rada pišem pravljice, grozljivke in tudi pesmi.

Jaz sem Anamarija Muraus. Obiskujem četrti razred. Nosim modra očala in sem dobra v logiki. Rada imam, ko se moja mačka vleže name. Rada pišem pravljice, zato obiskujem literarni krožek. Doma pa zaradi tega ne rabim veliko prepisovati.

Ime mi je Nuša, pišem se Pečar in hodim v četrti razred. Zelo rada se igram s svojim mačkom. K literarnemu krožku sem se vpisala, ker delamo zanimive stvari.

Jaz sem Patrick Šabeder iz četrtega razreda. Sem nagajiv fant, v šoli priden, doma pa poreden kot hudič. Hodim v glasbeno šolo in rad pojem. Literarni krožek obiskujem, ker rad pišem zgodbe in pesmi in še posebej, ker ga vodita učiteljica Petra in učiteljica Nataša.

Mrož in Riba

Ko mrož odšel je v disko,
je tam padel nizko,
saj srečal je mično,
prelepo gospodično.

Ime ji je bilo Riba
in klicali so jo Šiba.

Mrož jo je vprašal,
če bi bila njegova,
ona, pa se ga je napila
in ga zavrnila.

Mrož žalosten in potrt,
v sebe zaprt
se odpravil je v sobo 102
s pogledom na morje.

Nekega dne pa riba ga vpraša kot ravnateljica,
če bi bila lahko njegova prijateljica.

Mrož sprejme
in tako prejme
nešteto objemov
od zaljubljene ribe.

Zoja Miholič, 6.b

Intervju z učiteljico Jasmino Vaupotič

Učiteljica Jasmina Vaupotič na naši šoli poučuje matematiko in fiziko že drugo leto. V pogovoru z njo sva izvedeli veliko zanimivega.

1. Ste si že od malih nog želeli postati učiteljica matematike in fizike? Kdo vas je navdihnil za to? Če ne, kaj ste si želeli postati?

Do tretjega razreda osnovne šole sem želela postati kuharica, tako kot moja teta. Takrat pa sem spoznala učiteljico matematike in od takrat naprej sem želela postati učiteljica matematike in fizike.

2. Koliko let že poučujete matematiko in fiziko?

Šest let poučujem matematiko in fiziko.

3. Kakšne ocene ste imeli v osnovni šoli? Kateri predmet vam je povzročal težave?

Odlične. Težave pa mi je povzročala slovenščina, tam je kdaj padla tudi kakšna štirka.

4. Ste prej poučevali na kateri drugi šoli?

Poučevala sem na gimnaziji v Ljubljani.

5. Kakšno se vam zdi poučevanje tukaj?

Učenci so zgovorni tako kot vsi, delovni in poslušni.

6. Je poučevanje v osnovni šoli zahtevnejše od poučevanja v srednji šoli oz. gimnaziji?

Ne. Je pa bolj zabavno učiti na osnovni šoli.

7. Je zahtevnejše umiriti gimnazijce ali osnovnošolce?

Ne, bolj osnovnošolce. Gimnazijci so dosti bolj pridni, kot na primer osnovnošolci, ki imajo mešana znanja.

8. Ste bili vedno nadarjeni za matematiko ali bolj za fiziko?

Vedno bolj za matematiko kot za fiziko. Vedno sem imela tudi rajši matematiko kot fiziko.

9. Ali se vam zdi, da imajo učenci rajši fiziko kot matematiko?

Mislim, da imajo rajši matematiko, dokler pri fiziki ne naredimo kakšnih eksperimentov oz. poskusov, takrat pa imajo zelo radi fiziko, ko lahko samostojno delajo.

10. Ali ste vedno zadovoljni z ocenami, ki jih dobijo učenci ali menite, da bi se lahko kdaj bolj potrudili?

Če ni pet, vem, da se bi vsak lahko bolj potrudil za pet.

11.Kateri razred pa, menite, je letos najboljši, mu najboljše gre?

Trenutno 7. b, ker vas je malo, je pa zelo zabavno učiti v 6.a, kjer jih je 25.

12. Kaj imajo učenci raje – spraševanja ali teste?

Mislim, da imajo rajši spraševanje, ker je manj stresno kot pa test.

11. Zdaj ste razredničarka 6.a razredu. Kakšni so občutki?

So zelo mešan razred, od pridnih do glasnih in so zelo številčni, zato imamo kar nekaj problemov znotraj razredne skupnosti, ampak jih sproti rešujemo, tako da se imamo super.

12. Ste radi razredničarka?

Ja.

13. Kaj želite sporočiti bralcem glasila Koraki in učencem?

Naj jim bo matematika zabava in tudi fizika ni težka, ampak se da čisto na enostaven način razumeti. Pa delati je treba domače naloge in se učiti sproti.

Učiteljici Jasmini Vaupotič se zahvaljujeva za intervju ter ji želiva še veliko veselja in uspeha pri delu.

Mia Miholič in Karolina Pernek, 7.b

Intervju s svetovalno delavko Marijo Baškarad

Šolska svetovalna delavka Marija Baškarad učencem pomaga pri učnih in osebnih težavah ter odločitvah glede vpisa v srednjo šolo. Z njo sva se pogovarjali nekega sončnega oktobrskega dneva.

1. Kako dolgo ste že svetovalna delovka in kako dolgo delate na tej šoli?

Svetovalna delavka sem zdaj že 7 let, na tej šoli pa delam 10 let.

2. Zakaj ste se odločili za ta poklic?

Najprej sem želela postati učiteljica nemščine, ampak sem si nato premislila ter se vpislala na pedagogiko in sociologijo. V bistvu mi je bila prej všeč sociologija, ampak ker dela kot sociolog nisem dobila, sem dobila delo kot pedagog, torej je bilo to naključje.

3. Kaj je bil najtežji problem ki ste ga morali rešiti kot svetovalna delovka?

Najtežje je bilo, ko je ena deklica imela težave z družino in je potem razmišljala, da bi naredila samomor.

4. Kaj ste hoteli postati kot otrok?

Kot otrok sem želela postati prevajalka.

cof

5. Kdo vas je navdušil za poklic?

Ko sem bila majhna, sem imela prvi tuji jezik nemščino, ker je bil ta jezik takrat bolj aktualen, šele kasneje se je začelo z angleščino. Že takrat sem gledala nemške programe, filme, tako sem nemško znala dobro in potem je posledično prišlo do te želje.

8. Kakšne ocene ste imeli v srednji šoli?

Povprečne.

cof

9. Kakšno je vaše mnenje o vzgoji otrok?

Pri delu v razredu imam občutek, da so otroci kar nekako preveč razvajeni, tako da mislim, da starši blago vzgajajo svoje otroke,  morali bi biti bolj strogi.

10. Bi želeli sporočiti kaj za bralce korakov?

Ja, v bistvu je en del mojega dela kot svetovalna delavka tudi karierna orientacija. To pomeni, da delamo razredne ure na temo, kaj bi želel v življenju početi, kateri poklic si želiš izbrati. Mislim, da je pri tem zelo pomembno, da imajo učenci oziroma mladostniki, mladi ljudje, čim več izkušenj pri različnih stvareh, predmetih, da se jim čim več stvari dogaja, da opazujejo svet okrog sebe in da potem iz tega sebe boljše spoznajo. Ko se dobro spoznajo, se lažje odločijo poklic, ki bi ga želeli delati. To pomeni, da greš v neke nove situacije, nove izzive, ne samo v tisto, kar poznaš. To, kar poznaš, lažje narediš kot tisto, česar ne poznaš.

Gospe Mariji Baškarad se za intervju najlepše zahvaljujeva in ji želiva še veliko uspeha pri delu.

Melanie Žlahtič, 7.b in Lara Klemenčič, 7.a

Polž in mravlja

Nekega dne sta se mravlja in polž igrala na plezalih. Mravlja reče: “Jaz splezam višje kot ti.” Polž pa ji odgovori:” Kar misli si, če smo pa polži v čem dobri, pa smo v plezanju po plezalih.” In tako začneta tekmovati. Bilo je še pet centimetrov do vrha, a mravlja je zmagovala. Ko jo je polž dohitel, se je mravlja vstrašila, spotaknila in padla na tla. Zvila si je nogo. In od takrat naprej mravlja več nikoli ne gre na plezala.

Osel gre samo enkrat na led.

                                                                                          Ema Bračko 7.b

Osel in lisica

Na veliki jasi sta živela osel in lisica. Bila sta dobra prijatelja in sta se odločila, da gresta en dan po počitnicah obiskat volka. Tam bi se skupaj drsali po ledenem ribniku. Prišel je ta dan in osel, volk in lisica so skupaj stopili na led, velikokrat pa popadali drug čez drugega. Čez nekaj dni so se spet vrnili na ta ledeni ribnik. Volk in lisica sta hitro stekla in se lovila po ribniku, edino osel ni nstopil na led. Lisica in volk sta se po nekaj urah zelo poškodovala. Le osel je ostal cel.

Osel gre samo enkrat na led.

Tia Heler, 7. a

Lev, kralj živali

Pred davnimi časi je bila kraljica živali zebra. Vsi so občudovali prelepe črne črte na njenem telesu. Mimo nje je nekega dne postopal lev. Vse živali so se mu posmehovale zaradi njegove dolge grive. Zebra je bila vesela, da se levu posmehujejo in ostale živali je pri tem vztrajno spodbujala. Godilo ji je, da je najmogočnejša med vsemi. Lev je dolgo razmišljal, zakaj ga živali zmerjajo. Sklenil je, da jim bo vrnil za vse. Stekel je proti zebri, pokazal svoje zobe in jo napadel. Od takrat naprej so se leva vsi bali in on je postal kralj živali. Še zdaj levi lovijo živali, da bi jim povrnili za preteklost.

Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.

Ajda Rojko, 7.a

O podgani in hrčku

Nekega dne je hrček zašel na kmetijo, kjer je na skednju zagledal krožnik z mlekom. Že je hotel pomoliti jezk v mleko, ko je pred seboj zagledal podgano. “Pojdi vstran, to je moje mleko!” je zarenčala podgana. “Tega ne verjamem!” reče jež. “Tebi ljudje ne dajejo mleka.” “Mleko je tu, torej je moje,” odgovori podgana. “To ni pravično!” “Razdeliva si mleko, kaj praviš?” predlaga ježek. Podgana malo razmišlja in nato reče: “Velja, ampak jaz začnem!” “Ne, jaz začnem!” “Ne ti, jaz!” kriči podgana. Tako se nekaj časa prepirata, nato pa zaslišita korake. “Hitro stran, to je mačka!” zavpije podgana. Brž se skrijeta v slamo, mačka pa zadovoljno spije mleko iz krožnika.

Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.

Lia Horvat Zupančič, 7.a

Miš in mačka

Miš je bila najboljša prijateljica z Mačko. Vsi v vasi so jo svarili, da naj se pazi plenilcev kot so mačke. Miš pa jih ni opuštevala, mislila je, da je njena prijateljica drugačna. Nekega dne je Miš spet obiskala Mačko. “Zdravo, Mačka,” je pozdravila, ko se je približala vratom. “Kaj te je prineslo sem, Miška?” “Vsi v vasi so mi rekla, da ste mačke zlobne, jaz pa mislim, da si ti drugačna.” “Seveda sem, nikoli te ne bi pojedla!” se je razburila mačka. Nekaj časa sta molčali, nato pa je Mačka rekla: “Bi se igrala skrivalnice z mano?” “Seveda!” Tako sta se nekaj časa igrali, nato pa je bila za štetje navrsti Miš. “Ne kukaj!” ji je zabičala Mačka. Ko je Miš začela šteti, je mačka planila nanjo in jo pojedla.

Jabolko na pade daleč od drevesa.

Mia Miholič, 7. b