Šola se je končala, mi pa smo posedali doma. Odločili smo se, da gremo na morje. Že naslednji teden smo spakirali kovčke ter odšli.

Pot se je vlekla, peljali smo se po ovinkih, ki so bili tik ob prepadu, tako da sem večino poti gledala skozi okno. Peljali smo se štiri ure in končno prišli do želene lokacije – v Stinico. Naš apartma se je nahajal blizu manjše trgovine, v kateri so prodajali tudi sladoled. S terase pred apartmajem se je videlo morje, ki je bilo na trenutke zelo razburkano. Bilo je vroče, tako da sem odšla na kamnito plažo. Vsako leto hodimo tja, zato sem poznala vse bližnjice. Do plaže je vodila pot s stopnicami. Opazila sem, da so jih letos malce preuredili. Ko sem prišla, sem se malo razgledala, nato pa skočila v vodo. Bila je mrzla, a čista. Naslednji dan se je malce ohladilo in nastopila je burja. Ljudem je na plaži raznašalo brisače in senčnike ter zibalo čolne v vodi.

Ko je po treh dneh burja ponehala, smo se odpravili na izlet s čolnom. Odločili smo se, da gremo na Rab. To je otok, ki je gosto poseljen in privlačen za turiste. Sedela sem na čolnu in gledala morje. Opazila sem dva delfina, ki sta skakala iz vode. Izgledalo je, kot da se igrata. Ustavili smo se in ju nekaj časa opazovali. Kar naenkrat pa sta izginila in se pojavila na drugi strani. Nato smo se peljali dalje. Med potjo sem opazovala otoke ter ovce, ki so se pasle na kamnitih prelazih. Vožnja je hitro minila in že smo bili na plaži. Tla so bila peščena, voda nizka ter topla. Ko sem stopila v vodo, mi je okoli nog švigalo veliko rib. Nekaj časa smo se kopali, nato pa odšli na pijačo v mesto. Kmalu smo se s čolnom odpravili nazaj. Ko smo prišli, je bilo že temno in v vodi se je lesketalo vse polno luči.

Naslednji dan smo se odločili, da gremo na trajekt. Sicer smo dolgo čakali, a se je bilo zabavno peljati in si ogledovati morje. Trajekt je kmalu prispel, zato smo se izkrcali z njega. Z avtom smo se odpeljali k našim znancem. Pričakali so nas s tradicionalno rabsko torto, ki je bila odlična. Njihov apartma je bil od plaže oddaljen le nekaj metrov, tako da smo takoj stekli k morju in se začeli škropiti. Z Niko, tako je bilo ime prijateljici, sva hitro odšli iz vode in igrali karte. Ko smo prišli nazaj, je bila ura že čez polnoč, tako da smo se odpravili spat. Naslednje dni smo se predvsem kopali, ribarili ter si ogledovali naravo.

A vsega lepega je enkrat konec. Že čez en teden smo se odpravili proti domu. Spet je sledila dolga vožnja. Takšne počitnice bi z veseljem ponovila in upam, da se mi želja izpolni.

Mia Miholič, 7. b