Bil je ponedeljek, ko imamo na urniku dve uri slovenščine. Po koncu prve ure je učiteljica odšla iz razreda in sledil je 5-minutni odmor. Med odmorom je bil pravi nered, saj smo se lovili in se obmetavali z različnimi predmeti.

Naenkrat je v uro priletel predmet in ta je padla sošolcu v roke. Bili smo v skrbeh in prestrašeni, kakšna bo reakcija učiteljice. Sošolec je uro postavil na svoje mesto, vendar se je ustavila. Ura ni več delovala. Ker jo je sošolec na svoje mesto postavil poševno, je učiteljica to po prihodu v razred takoj opazila. Na naših obrazih se je videlo, da je nekaj narobe, kar je učiteljica opazila. Vprašala nas je, kaj je narobe z uro, vendar smo molčali. Povzdignila je glas in naše oči so se preusmerile na sošolca Marka. Ta se je smejal in takoj razložil učiteljici, kaj se je zgodilo. Sledila je kazenska naloga. Moral je lastnoročno popraviti uro. Dolgo se je mučil, saj ni vedel, kako jo popraviti.

Bližal se je konec ure in Marko je uro končno popravil. Ura je bila spet kot nova na svojem mestu. Učiteljici smo se opravičili in odšli iz razreda. Tako nas je izučilo, da se ne bomo več obmetavali v razredu.

Lucija Koren, 7. b