Intervju z učiteljico Natalijo Kušar

Učiteljica Natalija Kušar poučuje kemijo na OŠ Duplek, na OŠ Korena pa tudi biologijo in naravoslovje. V sproščenem klepetu sva izvedeli kar nekaj majhnih skrivnosti. 

1. Kako dolgo že učite na tej šoli? Ste prej poučevali še na kateri drugi šoli?
Na tej šoli učim približno 20 let, prav tako na OŠ Korena. Učila sem že na Osnovni šoli Maks Durjava v Mariboru, osnovni šoli v Framu in štiri leta na šoli Bratov Polančičev.

2. Kako dolgo pa učite na Osnovni šoli Korena?
Enako kot na tej šoli, torej 20 let.

3. Zakaj ste se odločili za ta poklic?
Mislim, da imam dobro razvite socialne veščine z otroki, delo z mladostniki mi je blizu.

4. Katero snov najraje učite in katero snov se najraje učijo učenci?
Situacija se spreminja iz leta v leto, težko je reči, kaj se učenci najraje učijo. Velikokrat imam občutek, da to, kar učim, učence dolgočasi. Najraje pa imajo poskuse, sploh če ni treba nič reševati.

5. Vam je bila kemija vedno tako lahka, kot vam je zdaj?
Ja, mi je bila.

sdr
sdr

6. Kakšne ocene ste imeli v osnovni in srednji šoli pri kemiji?
V osnovni šoli sem imela štiri, v srednji šoli pet, maturirala pa sem z desetko.

7. Kakšne imate izkušnje z učenci prejšnjih generacij?
Predvsem dobre, ko srečam učence prejšnjih generacij na cesti, me vedno pozdravijo.

8. Kaj pa vas pri učencih najbolj moti?
Neiskrenost, vulgarnost.

9. Kaj bi počeli, če ne bi bili učiteljica?
Bila bi knjižničarka, ker zelo rada berem.

burst
burst

10. Kateri dogodki iz prejšnjih let se vam bodo za vedno vtisnili v spomin?
Enkrat smo dokazovali vsebnost beljakovin in sem si pred poskusom oprala epruvete, vendar za ta poskus ne smejo biti mokre. Nisem dobro preverila in je bilo še malo vode v eni od epruvet. Med poskusom je vsebino epruvete pognalo proti blizu stoječi deklici in to v bližino očesa. Na srečo se ni zgodilo nič slabega, ampak mi bo ta spomin za vedno ostal v mislih. Nepozabna izkušnja bo pa vedno zaključni izlet v Gardaland z generacijo 1998, ko so si učenci kupili vodne pištole in se z njimi streljali. Pod pretvezo, da moramo pištole zapleniti, smo jim učitelji vzeli pištole in jih napolnili z vodo ter začeli špricati otoke in tudi drug drugega.

11. Kaj hočete sporočiti bralcem našega glasila?
Največje veselje je to, da greš v službo in domov z istim veseljem.

Učiteljici Nataliji se najlepše zahvaljujeva za prijaznost in ji želiva še veliko uspehov in zadovoljstva.

Nika Petrišič in Larisa Vauhnik, 8. b

Ljubezen

V mladosti ljubezen je čudna stvar,
A, kaj moreš, ko pa pride tak kar.
Le poglej to ljubezen ali bolezen.
Ej, ljubezen pa res ni bolezen, če imaš nekoga rad.
Nikoli ni prepozno za ljubezen, pa tudi če nisi več mlad.
Tejle naši ljubezni so posvetili tudi praznik.
Imenuje se valentinovo, ki te zadane v peto Ahilovo.
Na ta dan si podarimo vrtnice in čokolade,
Ob katerih nas ponese v čase mlade.
Valentinovo, ljubezen ali bolezen,
Oh, vsi ti problemi, ljubezen, bolezen.

Žana Ivana Halužan Sagadin, 7. b

Moj dnevnik: Šola v naravi, 5. dan

Petek, 3.2.2017

Zjutraj smo se zbudili kot običajno. Nismo imeli jutranje telovadbe saj je bil naš zadnji dan in smo pakirali. Šli smo na zajtrk. Tam smo zmenili, da gremo na tek na smučeh. Vendar je zelo močno deževalo, tako da so naši načrti padli v vodo.

Učiteljica Tanja pa se je dogovorila, da bomo odšli na ogled v muzej. Tam smo šli na simulator letenja. Po ogledu smo odšli na kosilo. Kosilo smo imeli ob 13. uri. Kosilo je bilo dobro kot vsa hrana, ki smo jo imeli za obroke. Po kosilu smo odšli v sobe in še do konca spakirali stvari. Kovčke smo odnesli v spodnje nadstropje v učilnico. Tam smo odložili stvari in se posedli. Učiteljice so nam razdelile diplome za uspešeno opravljen tečaj tek na smučeh in diplome za nalepše pospravljene sobe. Ko smo to uspešno opravili, smo kovčke odnesli v avtobus. Še sami smo se posedli vanj in se odpravili proti domu. Med vožnjo smo se zelo zabavali. Peli smo si, se pogovarjali in nekateri tudi spali. Postanek smo imeli na Trojanah. Odšli smo na stranišče in si kupili krofe. Kratek postanek je bil zabaven. Nato pa smo se opravili proti Dupleku in okoli 18.00 tudi prispeli tja.

Šola v naravi je bila zabavna, smešna, veliko smo se naučili. Doživeli smo ogromno lepih trenutkov, ki si jih bomo za vedno zapomnili. Šolo v naravi bi z veseljem še enkrat ponovila.

Žana I. Halužan S., 7. b