Med letošnjimi počitnicami smo odšli kampirat s prikolico. Odšli smo za pet dni, vozili pa smo se tri ure. Ko smo prišli, smo najprej postavili šotor in prikolico, nato pa smo se prijavili na recepciji.

Ker je bilo vroče, smo se že prvi dan kopali. Voda je bila prijetna, a ko smo stopili vanjo, nas je čakalo neprijetno presenečenje. Dno ni bilo kamnito, peščeno ali travnato, bilo je blatno in resnično si imel občutek, da hodiš po živem pesku, saj sem se ves čas pogrezala vanj. Pogledat smo šli, če je na drugi strani obale kamnito dno. Na našo srečo je bilo. Odločila sem se, da zaplavam. Čakala meje še ena groza – videla sem meduzo, v paniki sem plavala nazaj do obale. Tam sem videla isto meduzo. Snela sem si masko in jo ulovila. Bila sem radovedna, zato sem se je hitro dotaknila. Ni me spekla. Zvečer smo odšli lovit ribe. Rib sicer ni bilo, videli pa smo velikanskega raka, bil je približno tako velik kot moja glava in prelepo sipo. Še nikoli do zdaj nisem spala v prikolici, zato je bilo toliko bolj zanimivo.

Vse ostale dni sem preživela malo manj razburljivo, ampak vseeno super. Počitnice v kampu bi z veseljem ponovila in upam, da se jih lahko ponovno veselim drugo leto.

Mia Miholič, 6.a