Zaljubljenca

Nekoč so živele lepe deklice, ki niso poznale svojih staršev. Imenovale so se vile in se niso smele zaljubititi. Pomagale so kristjanom, Švabov pa niso preveč marale.

Vila se je nekega dne zaljubila v junaka po imenu Petrovič. Zbolel je, zato ga je vila vsako noč, kadar je trdno spal, ne da bi vedel, zdravila. Ni ga želela do konca pozdraviti, saj ga je želela videti vsak dan. Petrovič je imel občutek, da ga nekdo zdravi, zato je sklenil, da se bo ponoči pretvarjal, da spi. Zvečer je zatisnil oči in se pretvarjal, da spi. Vila ga je kot vsako noč ponovno prišla obiskat. Petrovič je ugotovil, da ga zdravi vila. Sklenil je, da ji bo sledil , ko bo odšla iz njegove sobe. Kmalu po tem ji je sledil. Vila se je okopala in pripravila na spanec. Ulegla se je pod lipo.

Petrovič se je vanjo zaljubil. Šel je do nje in ji poljubil roko. Vila se je zbudila. Ko ga je zagledala, je bila srečna, vendar se je spomnila, da se ne sme zaljubiti in se je Ustrelila. Petrovič je bil nesrečen, zato je sklenil, da se bo obesil. Od tistega dneva naprej sta zaljubljenca srečna skupaj v nebesih.

Lucija Koren, 7. b

Trgatev

V petek, 23.9.2016, je kot vsako leto v šoli potekala trgatev.

Imeli smo skrajšane ure in ob enajstih smo se zbrali pred šolo. Najprej smo obrali grozdje in harmonikaši so nam nekaj zaigrali. Potem so učenci naše šole prikazali ličkanje koruze, čiščenje buč, luščenje fižola in izdelavo jabolčnika ali tukle. Nato nam je zapel še otroški pevski zbor in ljudske pevke KUD Brezner Tonček Korena.

Po končani trgatvi smo se vrnili v razrede in nadaljevali s poukom.

Larisa Vauhnik, 8.b in Karolina Pernek, 6.a

Galjotovo pismo ženi

Draga Katja!

Že dolgo je tega, odkar sem te nazadnje videl. Med potovanjem na morju sem razmišljal o vašem življenju sedaj in sem bil zelo žalosten, ker ne morem biti z vami v teh trenutkih. Sprašujem se, kaj naj sedaj naredim, skočim med ribe ali se vrnem nazaj po dolgih letih. Spoznal sem nekega mladeniča, ki mi je povedal vse o vaših življenjih sedaj. Sin bo postal duhovnik, najina hči se moži in ti, Katja, upam, da si našla moža, ki te bo ljubil in te ne bo nikoli zapustil. Zraven pisma vam še pošiljam tri darove. Sinu zlat kovanec, hčeri zlati prstan, tebi pa sporočam, da me ne bo več nazaj.

Rad vas imam z vsem srcem.

Tvoj Galjot

Laura Berlič Krebs, 8. b

Draga Mojca!

Nisem te videl, odkar sem šel na morje. Zelo te pogrešam. Med potovanjem sem na morju srečal nekega mladeniča. Povedal mi je vse o dogajanju doma, da je moj sin postal duhovnik, da se hči poroči in tudi da imaš moža, novega moža, Vedi, da nisem jezen nate. Vesel sem, če si vesela ti, zato upam, da ti bo mož zvest. Upam tudi, da ste dobili darove, ki sem jih dal mladeniču. Kot izgleda, se ne bom nikoli več vrnil domov, zato ne bodite žalostni, temveč živite naprej.

Z ljubeznijo,
tvoj Galjot

Sara Glonar, 8.b

27. Pikin festival

V torek, 20.9.2016, smo se z neobveznim krožkom umetnosti odpravili že na 27. Pikin festival v Velenju.

Okoli prve ure popoldan nas je na parkirišču pred šolo čakal avtobus. Skupaj smo se vsi učenci umetnosti z učiteljicama vkrcali v avtobus. Do Velenja, kjer poteka Pikin festival, smo se vozili približno eno uro.

Ko smo prispeli, nas je na parkirišču pričakala naša vodička Pika Maruša. Skupaj smo se najprej odpravili na gusarsko ladjo, takoj zatem pa še v Mini Zoo, kjer smo videli kozice, papige, črnega prašička, veliko želvo, tri majhne zajčke, dva ponija, Pikinega konja in veliko sovo. Po ogledu Zoo-ja smo odšli iskat zaklad. Našli smo steklenico, v kateri je pisalo: »Največji zaklad v življenju je prijateljstvo in veselje.« S tem smo se seveda vsi strinjali. Nato smo zavili še na umetniško četrt, kjer smo izdelovali iz gline, risali na les, igrali glasbila, plesali ter si ogledali še garderobo igralcev in plesalcev.

Ko smo se sprehajali po Pikinem mestu, smo zavili še v mestno hišo, kjer smo se udeležili številnih zanimivih delavnic ter v lepotni salon, kjer smo izdelovali nakit ter veliko drugih stvari. Obiskali smo tudi Pikino hišo, Vilo Čira Čara, in si v njej ogledali vse prostore, v katerih živi Pika s Fickom in njenim konjem.

pikin festival 2

Kasneje smo se udeležili še tečaja sambe in skupaj plesali na zanimive ritme. Ker smo bili že vsi malo lačni, so nam zadišale “čalapinke”. Bile so slastne. Vsi smo bili žalostni, ko je učiteljica naznanila, da je čas za odhod proti domu. Ko smo že sedeli v avtobusu, se je od nas poslovila še Pika Maruša in vsi smo se ji prisrčno zahvalili. Iz avtobusa smo ji še pomahali in že smo se odpravili proti domu.

Tisti dan je minil zelo hitro in zelo smo se zabavali. Če Pikinega festivala še niste obiskali, vam vsi, ki smo bili tam, lahko zagotovimo, da je zelo zabavno in ga definitino morate obiskati, saj je Pikin festival nepozabno doživetje za vsakega obiskovalca.

Lia Horvat Zupančič in Ajda Rojko, 6.a

Novinarji Korakov ponovno z vami

Pozdravljeni!

Začelo se je novo šolsko leto in ponovno smo zasedli šolske klopi, odprli zvezke in s polno paro korakamo v novo šolsko leto.
Tako se je začel tudi novinarski krožek in novinarji Korakov smo spet z vami. Letos v malo povečani zasedbi, sodelujemo pa učenci od 6. do 9. razreda.

DSC_3522

Čisto “sveže” novinarke so učenke 6. a. To so: Tia Heler, Lia Horvat Zupančič, Lara Klemenčič, Mia Miholič, Karolina Pernek, Ajda Rojko, Ema Bračko in Melanie Žlahtič.

DSC_3525

Z vami že s prejšnjega šolskega leta ostajamo učenci 7.b razreda: Kaja Breznik, Maj Garb, Žana Ivana Halužan Sagadin in Lucija Koren. Novinarki Nika Petrišič in Larisa Vauhnik obiskujeta 8. b razred, najstarejša članica pa je Eva Zelnik iz 9. a. Naša mentorica je učiteljica slovenščine Maja Ferk.

DSC_3520

Tudi letos se bomo zelo potrudili, da vam bomo v zabavno družbo in boste radi brali naše članke, intervjuje in tudi izdelke ostalih učencev naše šole.

Želimo vam poskočen Korak v šolskem letu 2016/17!

Žana I. Halužan S., 7. b

Prvič v Postonjski jami

Nekega lepega dne smo se odpravili v Postonjsko jamo z mojo prijateljico Kajo.

Pred vhodom v jamo smo se zbrali in počakali vodiča. V notranjost jame nas je odpeljal vlakec. Vozili smo se 15 minut. V jami nam je vodička razlagala o jami in nastanku jame. Jamo je naredila reka Pivka in to 3 plasti. Najvišjo in srednjo je že naredila, najnižjo pa še dela. Povedala nam še je, da kapniki in stalaktiti zrastejo v eni minuti en milimeter in ko so dovolj dolgi, se združijo in rečemo jim stalagmiti. Če se ga dotakneš, neha rasti in se na njih naredi mah. Jamo so našli okoli leta 1890. Ko so se bojevali v vojni, so jo uporabljali, zato je na stenah črno. V Postonjski jami nastopajo znane osebe. V Postonjski jami lahko tudi vidiš jajčeca in človeške ribice. Na koncu je trgovina in si lahko kupiš spominke.

Ogled smo zaključili z vožnjo z vlakcem. Bil je najboljši izlet.

Lara Klemenčič, 6.a

Počitnice v kampu

Med letošnjimi počitnicami smo odšli kampirat s prikolico. Odšli smo za pet dni, vozili pa smo se tri ure. Ko smo prišli, smo najprej postavili šotor in prikolico, nato pa smo se prijavili na recepciji.

Ker je bilo vroče, smo se že prvi dan kopali. Voda je bila prijetna, a ko smo stopili vanjo, nas je čakalo neprijetno presenečenje. Dno ni bilo kamnito, peščeno ali travnato, bilo je blatno in resnično si imel občutek, da hodiš po živem pesku, saj sem se ves čas pogrezala vanj. Pogledat smo šli, če je na drugi strani obale kamnito dno. Na našo srečo je bilo. Odločila sem se, da zaplavam. Čakala meje še ena groza – videla sem meduzo, v paniki sem plavala nazaj do obale. Tam sem videla isto meduzo. Snela sem si masko in jo ulovila. Bila sem radovedna, zato sem se je hitro dotaknila. Ni me spekla. Zvečer smo odšli lovit ribe. Rib sicer ni bilo, videli pa smo velikanskega raka, bil je približno tako velik kot moja glava in prelepo sipo. Še nikoli do zdaj nisem spala v prikolici, zato je bilo toliko bolj zanimivo.

Vse ostale dni sem preživela malo manj razburljivo, ampak vseeno super. Počitnice v kampu bi z veseljem ponovila in upam, da se jih lahko ponovno veselim drugo leto.

Mia Miholič, 6.a

Nepozabne Benetke

Med počitnicami smo se z družino odpravili v Benetke.

V mesecu juliju smo se s starši pogovarjali za izlet v kakšno znano mesto. Malo smo pogledali ponudbe in se nato odločili, da obiščemo Benetke. Dan pred odhodom smo si pripravili nekaj stvari in si napolnili telefone, saj smo vedeli, da bomo posneli veliko slik. Ko smo se ob šestih zbudili, smo pripravili sendviče z namazi in mrzlo vodo. Potem smo se odpravili na postajo, kjer nas je odpeljal avtobus do Pirana. V Piranu smo odšli na ladjo, ki nas je peljala do Benetk. Na ladji smo poslušali vodiče, ki so nam povedali veliko zanimivih stvareh o Benetkah v različnih jezikih. Potem smo se z vodiči dogovorili kje in kdaj se dobimo. Ko smo prispeli, smo si malo ogledali mesto, potem pa smo si kupili sladoled, ker je bilo vroče in si ogledali nekaj beneških mask. Pogledali smo si še kanale, mostove, golobe …

Proti koncu dneva smo se zbrali na trgu, kot smo bili dogovorjeni z vodiči in še šli skozi varnostni pregled, nato pa se končno vkrcali na ladjo in se odpeljali do Lucije. Bilo mi je zelo všeč, zato si želim ta dogodek še ponoviti.

Tia Heler, 6.a

Izlet na Kornate

Med poletnimi počitnicami sem s starši odšla na morje v Vodice. Tam smo bili štirinajst dni in enajsti dan smo odšli z ladjo na Kornate.

Zjutraj smo se zelo hitro zbudili, pojedli zajtrk in se odpravili v center Srime. Srima je majhno mesto zraven Vodic. Od tam smo se s taxi čolnom zapeljali do Vodic, kjer smo prestopili na veliko ladjo. Takoj ko smo prestopili na ladjo, je začelo deževati. Nekaj minut za tem smo izvedeli, da imamo sedeže v zgornjem nadstropju, saj je bila ladja dvonadstropna. Nato smo ugotovili, da v zgornjem nadstropju ni strehe in bomo morali biti na dežju. Pot do Kornatov je bila zelo dolga, trajala je tri ure. Po kakšnih dveh urah vožnje je nehalo deževati. Pogledali smo si vse majhne otoke in bilo je zelo zanimivo. Nato smo se ustavili pri nekem otoku in si ga ogledali. Čez nekaj časa smo prišli do Slanega jezera, pri katerem smo imeli prosti čas in smo se lahko kopali. Narava je bila res čudovita. Tam smo bili tri ure, nato pa smo se z ladjo odpeljali nazaj do Vodic. Na začetku je bila pot zanimiva, saj smo nazaj šli po drugi strani, vendar mi je po kakšni uri vožnje postalo dolgočasno in komaj sem čakala, da pridemo do Vodic. Izlet je bil zanimiv, vendar je bilo kar naporno, saj smo se vozili šest ur.Potem smo bili še tri dni v Vodicah, nato pa smo odšli domov.

V Vodicah je bilo zelo zanimivo, vendar so počitnice prehitro minile.

Larisa Vauhnik, 8.b