24. decembra 2008 sem mami pomagala pripraviti božično večerjo. Ko smo pojedli, sem si čas krajšala z okraševanjem smrečice v svoji sobi. Ko je ura odbila devet zvečer, me je mama poklicala v kuhinjo. Rekla nam je, da je slišala nekaj in naj gremo v kopalnico in tako smo tudi naredili – vsi smo odhiteli v kopalnico in se zaklenili. Peli smo božične pesmi in se pogovarjali. Čez dobre pol ure je mama šla pogledat, če je kaj novega. Hitro nas je poklicala in pod smreko smo zagledali polno daril. S sestro sva odhiteli do smreke in odprli darila. Jaz sem dobila Xbox 360, sestra pa parfum ter bon za Europark.
To je bil moj najljubši božič saj je bil prava dogodivščina. Še zdaj se spominjam, kako sem si domišljala, da je bil po tleh posipan čarobni prah in kako sem videla božička na njegovih saneh.

Tjaša Cehner, 7.a

Najbolj se mi je vtisnil v spomin božič pred dvema letoma. V Dupleku ni bilo veliko snega, zato nam je mama rezervirala hotel Rogla.
Vozili smo se kakšne tri ure in bila sem zelo vesela, ko smo prispeli v hotel za božič. Tam je bilo že vse zelo lepo okrašeno. Ko smo prišli, smo se razpakirali in odšli na kosilo. Po kosilu smo se odšli sankat na sankališče pri smučišču. Ker je bilo zelo mrzlo, smo se počasi vrnili v hotel. Na srečo je bila v hotelu telovadnica, kjer smo lahko igrali badminton, namizni tenis, košarko,.. Ko smo se naigrali, smo odšli na dobro vročo čokolado, nato smo se uredili za večerjo. Ko smo se navečerjali, smo gledali filme na televiziji in se počasi odpravili spat.
Ko sem se naslednje jutro zbudila, sem vedela, da je pred menoj zelo lep dan. Snežilo je in snežilo, a vseeno smo po zajtrku odšli na smučanje. Po treh urah smo se vrnili v hotel, kjer je dan potekal približno enako kot prejšnji. Naslednji dan je spet močno snežilo, tako da smo predhodno odšli domov, ker je bila napoved za cel teden zelo slaba. Domov smo se vozili spet 3 ure in v ugotovili, da doma še vedno ni bilo niti centimetra snega.
Ta božič mi bo za vso življenje ostal v spominu.

Sara Mohorko, 7.a

Lani je bil do sedaj zame najboljši in najzanimivejši božič. Dan pred božičem smo obiskali babico, teto in strica ter mojo sestrično Niko, kjer sem že zvečer dobila darila. Po dolgem klepetu smo pozno zvečer odšli domov.
Ko sem se zjutraj zbudila, sem odhitela v dnevno sobo. Pod smreko je bilo veliko najrazličnejših lepo zavitih daril. Med njimi sem poiskala svojega in opazila, da je največji. Bila sem neučakana, saj sem hotela čim hitreje odpreti svoj paket. Starši so mi povedali, da smem odpreti šele, ko pride moja polsestra. Med čakanjem na obisk mi je bilo dolgčas, vendar je vseeno hitro minilo in že je bila pri meni. Po odvijanju čudovitih daril sva izvedeli, da naju čaka še eno presenečenje. To je bila pustolovska igra, v kateri sva morali dobro misliti, saj je bila polna namigov, ki so naju popeljali do cilja. Cilj je bila naša shramba, v kateri sta naju pričakala dva paketa. Bila sem zelo vesela, ker sem dobila lasten radio. Seveda sva z Anejo dobili obe radio bele barve, da ne bi prišlo do kakšnega prepira. Tudi ona je bila zelo vesela. Konec dneva sva skupaj preživeli v prijetnem druženju in zanimivih pogovorih, saj sva si obe imeli kar veliko povedati.
Nasljedni dan je žal morala iti domov, vseeno pa sva se po obisku slišali tudi po telefonu. Ta božič res ne bi mogel biti boljši. Je moj najlepši in najzanimivejši do sedaj, ker sem preživela veliko lepih trenutkov, ki so se mi najbolj vtisnili v spomin.

Maša Palfi, 7.a

Ko sem bil star okoli sedem let, sem imel enega najlepših božčev. Bilo je tako:
Najprej smo šli k babici in dediju. Tam so bili tudi bratranec in sestrična, stric in teta. Najprej sta babi in dedi naredila božično večerjo, mi otroci smo se igrali, starši pa se pogovarjali. Nato smo pojedli večerjo. Ko smo pojedli, smo pri oknu gledali ognjemet iz sosednje ulice in nato smo šli z dedijem in atijem na sprehod okoli bloka. Nato smo kar naenkrat nekaj videli v zraku. Vsi smo mislili, da je Božiček. Nato smo hodili dalje in dedi nam je pripovedoval šale. Po petnajstih minutah hoje smo se vrnili v stanovanje, kjer so že čakala darila. Poiskali smo svoja darila in jih odprli. Dobili smo igrače in sladkarije. Bili smo zelo veseli.
Ta božič je bil res krasen in upam, da ga bom imel še dolgo v spominu.

Andraž Pinterič, 7.a

Moj najljubši božič je bil 2010, ko sem bil star 7 let. Že od petega leta sem redno hodil na tekme v Ljudski vrt, ki je stadion NK Maribora, zato sem tudi za božič hotel imeti darila povezana z NK Mariborom. Za božič sem si zaželel dres NK Maribora in žogo. Ko sem na božično noč sedel za mizo, sem razmišljal le o darilu in se spraševal, ali bom dobil to, kar sem si zaželel za božič ali ne. Tekal sem iz sobe do prostora, kjer smo imeli smreko in gledal, če so že darila pod smreko. Čez nekaj časa sem obupal, odpravil sem se v posteljo in šel spat. Ko sem se zbudil, sem zagledal darila, odprl sem jih in sem bil presrečen, ker sem dobil dres od NK Maribora, na katerem je pisalo Aljaž 10 in žogo s podpisi igralcev NK Maribora.

Aljaž Tišler, 7.a

Moj najljubši božič je bil pred dvema letoma.
Zvečer sem se odpravil spat. Ponoči sem se zbudil in šel pogledat, če je že darilo in ga še ni bilo. Potem sem šel nazaj spat do jutra. Zjutraj sva s sestro šla po darila in moje je bilo najlepše. Ko sem odprl darilo, sem zagledal telefon. Ata se mi je nasmehnil. Vsa družina je bila vesela svojih daril. Potem sem vklopil telefon in začel igrati igrice. Nato smo šli k teti, kjer sem dobil še slušalke. Potem smo šli k babici in tam sem dobil zelo lepo trenerko.
Želim si, da bi bil tak božič čisto vsak.

Staš Lukič, 7.a

Moj najljubši božič je bil, ko sem se sredi noči zbudil in sem slišal nek zvok. Šel sem pogledat in sem videl, kako mama in ata postavljata darila pod smreko in sem videl, kaj sem dobil za božič.

Žan Črnčič, 7.a

Moj najljubši božič je bil leta 2014, ko sem bil star 11 let. Tisto leto sva bila z mamo dogovorjena za tablico. Za božič sem si zaželel tablico, ki bi jo dobil tudi konec šolskega leta, če bi bil celo leto priden. Mamo sem prepričeval, da bo Božiček prinesel tablico, ker sem bil zelo priden. Ni mi verjela. Bil sem nestrpen, ko sem ga čakal. Zbudil sem se ob 3h zjutraj. Hitro sem šel potihoma do jelke. Potem sem tiho odprl darilo. Bil sem presenečen in presrečen, ko sem dobil tablico in originalen ovitek zanjo. Poleg je bila tudi majica z dolgimi rokavi in denar. Bil sem tako vesel, da sem jo takoj preizkusil. Ko so se starši zbudili, sem jim darilo takoj pokazal. Bila sta presenečena, ker nista verjela, da bom tablico res dobil.

Jernej Krajnc, 7.b